.webp){kind=icon}
"Slovenija kot majhna skupnost mora aktivno delati na tem, da izkoristi vse človeške potenciale. Vendar ne za kakršno koli delo. Osredotočenost mora biti na znanju," je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal Branko Žibret, partner v družbi Kearney. Za dosego ciljev pa je ključno vodenje, smo tudi slišali na konferenci "Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem", ki je v petek potekala na Bledu v organizaciji IEDC - Bled School of Management.
Kaj moramo spremeniti v Sloveniji, v gospodarstvu in politiki, da bomo še bolj uspešni?
Mislim, da moramo dati večji poudarek ljudem, na tako imenovan, kakor danes popularno rečemo, razvoj talenta. To je zelo širok pojem, ne zajema samo pridobivanje mladih strokovnjakov, ampak pomeni ravno tako, da povečujemo čas, dokler so starejši ljudje aktivni, produktivni, pomeni izjemno večjo vključenost žensk.
Preberi še
Pred konferenco na Bledu: Uspešne prakse soočanja s krizami
V petek bo na Bledu mednarodna konferenca "Iz kriznega menedžmenta v novi optimizem".
16.05.2023
Najvišje povišice ob menjavi zaposlitve
V prvi polovici 2022 je plače zvišalo 83 odstotkov vprašanih delodajalcev.
22.02.2023
Po delavce v Indijo in Nepal, ohlajanja na trgu dela ni na vidiku
Kadrov primanjkuje v vseh branžah, kadrovski bazeni so prazni.
15.05.2023
Vse več pozitivnih signalov iz nemškega gospodarstva
Kljub bančnim pretresom je posojilna dejavnost v Nemčiji neprizadeta.
02.04.2023
Vala odpuščanj zdaj ni pričakovati. Je lahko prihodnje leto drugače?
Do povečanega odpuščanja v kratkem ne bo prišlo, menijo v kadrovskih agencijah; v tujini je slika drugačna, še zlasti v IT-panogi.
25.10.2022
Slovenija kot majhna skupnost mora aktivno delati na tem, da praktično izkoristi vse človeške potenciale. Vendar ne za kakršno koli delo. Torej, osredotočenost mora biti na znanju. Na tako imenovani "knowledge based economy", to je v neposredni povezavi z dvigom produktivnosti, dvigom dodane vrednosti, tudi dvigom ekonomske blaginje. In ekonomska blaginja je potrebna ravno tako zaradi reševanja demografskega izziva. Mi vemo, da se Evropa stara, Slovenija je tukaj še bolj izpostavljena za starajoče prebivalstvo, za reševanje vseh pravic in vseh izzivov, ki so s tem povezani. Je pa seveda potreben ekonomski razvoj in ekonomska blaginja.
Kaj je ključno za izvedbo teh sprememb? Vodenje?
Absolutno vodenje in ustvarjanje pogojev, da se lahko vse skupine prebivalstva aktivno vključujejo, aktivno podaljšujejo svoj življenjski čas v produktivnem delu življenja. Jaz mislim, da je tukaj vodenje tako v podjetjih kot na ravni države ključnega pomena.
Zdi se, da v Sloveniji imamo načrte, da vemo, kako stvari izpeljati, vendar pa potem politika uspeha pri uveljavljanju teh sprememb. Je težava politike morda v tem, da ne plačujemo dovolj politikov, da dejansko v politiko ne pridejo najsposobnejši kadri?
Jaz mislim, da gre tukaj za ambicijo. Današnji govorec na konferenci, bivši finski premier je lepo povedal, mi bomo naredil spremembe, ne glede na to, ali bomo čez tri leta zopet izvoljeni. In če si ti voditelj in svoje voditeljstvo resno vzameš, zagrizeš v spremembe. Spremembe niso vedno popularne, zato lahko plačaš ceno, da ne boš še enkrat izvoljen. In jaz mislim, da ko bo voditeljstvo prišlo na to raven zrelosti, takrat bomo lahko tudi naredili korak naprej.
V Sloveniji je veliko podjetij v državni lasti, praviloma so ta manj uspešna. Kako to spremeniti, da bodo enako uspešna kot so tista v zasebnem sektorju?
Enako, z voditeljstvom. Ko greš na pot razvoja in v prihodnost usmerjenega voditeljstva, takrat potem tudi postaviš za vodenje državnih podjetij ljudi, ki imajo ambicijo nekaj narediti. Ne zgolj preživeti, pa se opravičujem vsem uspešnim, ne zgolj preživeti na tem položaju. In seveda ustvariš to klimo uspeha in razvojne prebojnosti, kar potrebujemo.
Trenutno smo v obdobju zgodovinsko najnižje brezposelnosti. Omenila sva že demografijo, to pa ob starajočem prebivalstvu predstavlja poseben izziv. Vse države v okolici se soočajo s podobnimi težavami, kako tukaj narediti neko razliko?
Jaz mislim, da se mora slovensko prebivalstvo usmerjati v aktivnosti z višjo dodano vrednostjo. Torej ni vsaka zaposlenost dobra zaposlenost. Mi želimo imeti zaposlenost, ki prinaša visoko dodano vrednost in v to zaposlenost moramo iti. Jasno, Evropa in velja tudi za Slovenijo, bo morala biti tudi odprta za prihod delavcev iz drugih okolij. To je na nek način neizbežno. Ampak še enkrat poudarjam, ni vsaka zaposlenost dobra. Torej mi želimo zaposlenost z visoko vrednostjo.
Smo Slovenci dovolj vztrajni? Ne moremo se pohvaliti, z izjemo morda enega podjetja, s samorogi. Ali Slovenci prehitro obupamo?
Slovenci smo vztrajni. Sploh ni nobene dileme, ampak s predstavljenim konceptom, dobrim voditeljstvom in tudi vzpostavljanjem sistema vrednot, kjer je delovni uspeh res vrednota. Takrat bomo to Slovenci zelo dobro zapopadli in bomo šli po poti uspeha.
Se pravi rabimo reforme, rabimo pa verjetno tudi pogum. Kje vidite Slovenijo čez deset let?
Absolutno. Poglejmo športnike, športniki dosegajo uspehe z vztrajnostjo, torej to nam je prirojeno. Če smo pravilno usmerjeni in če je vrednostni sistem takšen, ki to vzpodbuja, bomo to zlahka dosegli.
