Kako se pripraviti na krizo?

Donald Trump je v prvih devetih mesecih novega predsedniškega mandata povsem pretresel svetovni trgovinski red in z njim gospodarski ustroj držav, borzna nihanja so postala del vsakdana. Slovenija ni ostala brez posledic. Pomladanska pričakovanja 2,1-odstotne rasti BDP so pristala na trdnih tleh: rast BDP bo le še 0,8-odstotna, napoveduje Umar. Ključni razlog za to sta upad aktivnosti v izvoznem sektorju, ki je povezan s težavami evropske industrije, in negotovost trgovinskih politik, ki kljub dogovoru o carinah z ZDA ostajajo.

Kaj pomenijo ti podatki v časih, ko se svetovni trgovinski red spreminja, svarila pred borznim pokom pa so vse glasnejša? Kako naj se borze, banke in gospodarstveniki pripravijo na morebitno novo krizo, kaj čaka regijo, kaj Slovenijo? S poznavalci globalnih gospodarskih razmer smo govorili o tem, kako se pripraviti na morebitno krizo.

Klemen Praprotnik, svetovalec za maloprodajo v regiji Adria: Izkrivljena gospodarska slika

"Že od leta 2020 imamo novo permakrizo. To je zelo zanimiv nov izraz, ki se je pojavil pred kratkim. Moramo se zavedati, da smo leta 2020 doživeli zelo veliko zdravstveno krizo, ki je imela velik vpliv na življenje ljudi in na gospodarstvo. In takrat je gospodarstvo najbolj trpelo. In ko smo prišli iz te krize, smo takoj prešli v novo krizo, ki se je imenovala inflacija. Naenkrat je bilo tu presežno povpraševanje po blagu, premalo ponudbe in že se je konec leta 2021 oziroma sredi leta 2021 začela kazati močna inflacija, ki pa se je še poglobila z vojno v Ukrajini, torej leta 2023. Od leta 2020 do 2023 smo prešli tri različne krize, ki pa so vse med seboj povezane," je trenutno stanje opisal svetovalec za maloprodajo v regiji Adria Klemen Praprotnik v oddaji Zoom in na Bloomberg Adria TV. Dodal je, da je tudi veliko sproščanje denarja ob pregrevanju gospodarstva leta 2019 igralo pomembno vlogo pri ustvarjanju današnjega stanja, "ki pa se kaže v celotnem rušenju geopolitičnega ravnovesja. Prihajamo iz enega svetovnega hegemona, to so ZDA, v multipolarni svet, v katerem ni več pravil. Mednarodne institucije, ki so bile po drugi svetovni vojni vzpostavljene prav s strani tega hegemona, se zdaj rušijo. V prihodnosti, torej če gledamo celotno sliko, ne vidim pozitivnih trendov. Govorim o dolgoročni prihodnosti petih do destih let." Temu je dodal še dejstvo, da ljudje danes zaradi inflacije živijo slabše, povečuje se razkorak med bogatimi in revnimi, hkrati pa se je tudi strošek dela povečal za okoli 45 odstotkov.

"Imamo rekordno visoke depozite na bankah in hkrati rekordno visoke potrošniške kredite. Torej tudi tu se nekaj ne ujema in dejansko majhen del prebivalstva živi bolje kot kadarkoli, večji del prebivalstva pa slabše," je izpostavil. Praprotnik meni, da bi leta 2027 kapital lahko postal zelo drag.

 

Borut Čeh, direktor in soustanovitelj Labene: ''Kdor ima večji tovornjak, lahko hitreje pobegne''

Direktor podjetja Labena, Borut Čeh, ki deluje v segmentu biotehnologije, prisotni pa so v sedmih državah, je poudaril, da kljub dobremu stanju biotehnološke panoge v Evropi in letošnjem dobrem poslovanju Labene opažajo zamike plačilnih rokov in preusmerjanja investicij industrijskih velikanov v ZDA. Po drugi strani je panoga tako dinamična in pomembna, da zahteva vlaganja: "Mi vlagamo okoli deset odstotkov letnega prometa." Obenem je poudaril, da opaža tudi manj investicij v biotehnološka zagonska podjetja. Zaradi dogajanja na globalnih trgih Slovenija toliko bolj potrebuje stabilno poslovno okolje."

"Slovenija potrebuje predvidljive gospodarske ukrepe na dolgi rok. To je ključno za mala srednja podjetja, ki so glavni plačnik prispevkov in davčne blagajne. To je pomembno tudi za tuje investicije. Poleg tega se bo v prihodnjih letih po mojem mnenju vse lomilo pri kadrih. Države Evropske unije in tudi druge države smo v tekmi za kadre, tako kot podjetja. Države tekmujejo za kadre. In pomembni so tisti, ki imajo znanje – Slovenija ga na našem področju ima –, moramo obdržati te ljudi in jih še uvesti. Moramo se odpreti, da jih bo tudi iz tujine prišlo dovolj, da bodo lahko investicije sledile potrebam industrije," je pojasnil Čeh. Kot je še povedal, meni, da je vlada naredila nekaj pravih korakov, a da je bilo pri tem premalo odločnosti.

Branko Žibret, partner v podjetju Kearney, strokovnjak za javne politike in gospodarski razvoj: ''Pozitivno voditeljstvo za priprave brez travm in drame''

Podjetje Kearney je za ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji AmCham pripravilo analizo strateške odpornosti, kjer so analizirali stopnjo socialne varnosti, vzdržnost okolja, digitalizacijo in inovacije, prilagodljivost državnih institucij, gospodarsko stabilnost in stopnjo varnosti.

"Okoliščine, s katerimi smo zdaj soočeni, so geostrateška kriza, ki niti ni kriza, ampak določena priložnost, vedno pa se nekako odprejo vsa tista vprašanja, s katerimi se nismo tekoče ukvarjali ali pa smo jih dajali na stran. Mogoče je zdaj trenutek za premislek, da se o tem pogovorimo in najdemo tiste rešitve, ki so ključne za to obdobje zdaj," je dejal Branko Žibret iz podjetja Kearney.

Po njegovem mnenju bi se morali bistveno več ukvarjati z dejstvom, da smo starajoča se družba in da "bogatimo prepočasi glede na to, kako hitro se staramo. Za starajoče prebivalstvo bomo potrebovali vedno več materialne in ekonomske osnove, tega pa seveda s prerazdelitvijo ne bomo mogli rešiti zato, ker bo ta potica, ta skleda, iz katere bomo delili, premajhna, kar pomeni, da bomo morali res povečati nacionalno bogastvo, tudi naše osebno bogastvo, da bomo ta demografski trend na neki način uravnotežili. In to bo seveda zahtevalo določene napore v prihodnosti." Izpostavil je aktivnosti na področju povečevanja izvoza in obenem povečevanja produktivnosti, ki bo temeljilo tudi na inovacijah in investicijah.

Žibret je v trenutnih razmerah izpostavil potrebo po pozitivnem voditeljstvu, ki bo pripravilo in izpeljalo družbeni dogovor z vsemi pozitivnimi atributi, z vsemi motivacijskimi atributi. "Na drugi strani bodo morali biti vsi deležniki: govorim o politiki, gospodarstvu, sindikatih, civilni družbi, usklajeni okoli tega družbenega dogovora, da bomo skupaj pripovedovali to zgodbo," pravi. Države, kot sta Singapur in Irska, so bile po njegovih besedah sposobne izpeljati takšne spremembe ob vzajemni podpori gospodarstva, danes pa so odporne in uspešne. V pogovoru za oddajo Spotlight je dejal še, da se je na vse krize treba pripraviti "brez travm in drame".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar