Luka Koper je lani ustvarila rekordne prihodke in povečala dobiček. O poslovnih rezultatih, izzivih, možnosti nadaljnje rasti prihodkov in načrtovanih investicijah smo govorili s članico uprave Luke Koper Nevenko Kržan, ki se je upravi pridružila julija lani.
Luka Koper je lani ustvarila rekordne prihodke, v primerjavi s predhodnim letom so zrasli za 37 odstotkov, na 313 milijonov evrov. Kaj je poleg dražjih storitev še prispevalo k rekordnim rezultatom?
Zagotovo so bili trije elementi, ki so lani občutno vplivali na poslovanje in prispevali k rekordnim prihodkom. Prvi je povečanje pretovora. Lani smo dosegli kar nekaj rekordov, prav na vsakem od naših terminalov. Pri kontejnerskem pretovoru smo lani prvi v Jadranu realizirali več kot milijon pretovora kontejnerjev. Na področju avtomobilov smo v Sredozemlju dosegli zabeležili najvišjo rast med vsemi pristanišči: pretovorili smo več kot 800 tisoč avtomobilov. Rezultati so bili dobri tudi na vseh preostalih terminalih Luke Koper, tudi pri drugih tovorih.
Preberi še
Tudi Luka Koper lani rekordno
Skupina Luka Koper je leto 2022 zaključila z rekordnimi poslovnimi rezultati.
23.02.2023
Država zamenjala nadzornike v Luki Koper
Odpoklicali so štiri člane nadzornega sveta, ki so bili imenovani času vlade Janeza Janše.
06.02.2023
Lani se je zaradi motenj v dobavnih verigah in ukrajinske krize zelo povečalo predvsem zadrževanje kontejnerjev na terminalih. To se je opazneje zgodilo v sredini lanskega leta in na ta račun so se nam precej povečale skladiščnine, ki so pomembno prispevale k rasti prihodkov naše družbe v lanskem letu.
Koliko ukrajinska kriza še vpliva na poslovanje in delo Luke Koper? So se razmere normalizirale ali so skladišča še polna?
V drugi polovici lanskega leta mi te krize nismo več čutili toliko kot v mesecih pred tem. Se pa, kot opažamo, sedaj malce bolj pozna, da so si v drugi polovici lanskega leta kupci v Evropi pošteno grmadili zaloge, kar pomeni, da je bil tudi tovor višji. Sedaj se nekoliko že poznajo spremenjeni tokovi. Vidi se, da v Evropo z Daljnega vzhoda prihaja precej praznih oziroma napol praznih kontejnerjev.
Lahko zaradi tega v letošnjem letu pričakujemo upad prihodkov Luke Koper ali boste manj prihodkov iz naslova daljšega skladiščenja nadomestili z drugimi?
V načrtu za letošnje leto smo načrtovali malce nižje prihodke, predvsem na račun nižjih skladiščnin, ker naša osnova dejavnost ni skladiščenje, ampak pretovor, zato so ti za letos načrtovani nekoliko nižje kot v lanskem letu. Če imamo preveč zasedeno skladišče na kontejnerskem terminalu, nam to otežuje dodatne pretovore, zato želimo, da se skrajšuje čas zadrževanja kontejnerjev v skladišču. Lani je bil ta okrog sedem dni in pol, v letu pred tem pa okoli pet dni. Takšna razlika se precej pozna.
Ste imeli dovolj kapacitet za podaljšano skladiščenje ali vas je tako veliko povečanje presenetilo?
Lahko rečem, da nas je takšen skok podaljšanega skladiščenja kar malo presenetil. Nismo pričakovali, da bo skladiščenje toliko poraslo.
Lani ste podražili storitve, ste navedli v poročilu o poslovanju v letu 2022. Za koliko ste v povprečju zvišali cene storitev? Kaj na tem področju napovedujete za letošnje leto, si lahko še privoščite nadaljnji dvig cen storitev?
V lanskem letu smo imeli pomembno interno nalogo, in sicer izračun lastnih cen. Na osnovi te analize smo nato za zelo različne odstotke dvignili cene storitev po različnih blagovnih skupinah. Dvigi so bili odvisni tudi od tega, koliko časa so bile cene pred tem nespremenjene. Ugotovili smo, da se cene na nekaterih segmentih tudi po deset let niso spreminjale. Za letošnje leto pa bistvenega dviga ali spremembe cen storitev Luke Koper ne pričakujemo.
Čeprav ste lani beležili dobre rezultate in visoko rast, podatki kažejo, da sta še hitreje kot pristanišče v Kopru rasli sosednji pristanišči v Severnem Jadranu, pristanišči v Trstu in Reki. Kje vidite razloge za to?
Res je, tudi pri sosedih so beležili zelo hitro rast. Hitrejša rast sosednjih pristanišč izhaja predvsem iz zmožnosti pretovora kontejnerjev, in sicer zaradi dveh dejavnikov. Prvi je zasedenost našega pristanišča, drugi podaljšanje časov skladiščenja in nenazadnje tudi zastoji v železniškem prometu. Našo rast je zaviralo dejstvo, da nismo dobili ustreznega števila t. i. železniških "slotov", da bi lahko hitreje odpremili zabojnike iz skladišča. Pričakujemo, da se bodo ozka grla lahko odpravila šele z izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom, ko načrtujemo tudi višje stopnje rasti. Pred dokončanjem drugega tira za to ne bo veliko možnosti.
V letnem poroču navajate, da lani niste uspeli izpeljati vseh načrtovanih investicij. Kje je razlog za to, da načrtov za investicije, ki so pomembne, niste dosegli, in kako boste to v prihodnje izboljšali?
V lanskem letu so se zaključile nekatere pomembne investicije, prevdsem v južni del prvega pomola, parkirno hišo in dve novi dvigali. Tisto, kar nam je malo zaustavilo investicijski cikel, je bila visoka zasedenost terminalov. Če imamo polno zasedenost območja, se investicije v obnovo izvajajo daljše obdobje, ker jo moramo izvajati po delih.
Kržan: Deloma lahko nedoseganje ciljev pri investicijah pripišemo tudi zvišanju cen in ukrajinski krizi, saj smo morali kar nekaj razpisov ponavljati, ker so ponujene cene presegle naša zagotovljena sredstva.
Zaradi ponavljanja razpisov je pri teh projektih in načrtovanih investicijah prišlo do zamud, ki so dolge od tri do štiri mesece. Investicije, ki so bile zamanjene, se bodo realizirale v letošnjem letu. Pomembno je tudi dejstvo, da nam rast cen vhodnih materialov popolnoma podre ekonomiko; zaradi tega smo počakali. Zadovoljni smo, da se je trg na to že odzval. Cene osnovnih surovin se znižujejo, zato bo sedaj investicijski cikel uspešnejši.
Ena od investicij, ki se že nekaj časa težko pričakujejo, a tudi vztrajno zamikajo, je investicija v nov potniški terminal Luke Koper. Se bo projekt sedaj premaknil z mrtve točke?
Res je, o tem se že dolgo govori. A smo ravno sedaj v sprejemanju novega načrta za izgradnjo novega potniškega terminala. Delno smo načrte, ki so že bili narejeni pred leti in morda zaradi tega celo nekoliko zastareli, posodobili in pripravili nove. Sedaj smo v fazi pridobivanja dovoljenj. To je eden od projektov, s katerim se bomo letos gotovo zelo veliko ukvarjali.
Število potnikov, ki v Koper pridejo z ladjami, je v času epidemije koronavirusa precej upadlo. Se to počasi izboljšuje in približuje ravni izpred epidemije?
Zadeve se izboljšujejo. Mislim, da je lani v naše pristanišče prispelo 66 potniških ladij. Z veseljem lahko ocenimo, da se že približujemo številkam izpred časov epidemije koronavirusa. Tudi za letos je predviden kar velik obseg prihodov teh ladij. Je pa treba vedeti, da je to terminal, ki je lahko izkoriščen samo v poletnih mesecih. Mislim, da smo imeli zadnjo potniško ladjo, ki je priplula v 2022, konec oktobra, prvo letos pa pričakujemo šele maja.
Med projekti, ki se napovedujejo že dolgo časa, je tudi podaljšanje pomola prvega pomola, a do izvedbe ne pride. Bo ta uprava storila korak naprej od načrtov?
Strinjam se, to bo pomemben korak k povečanju kapacitet za pretovor Luke Koper. Gre za pomembno investicijo. Naša ideja je, da se do leta 2030 naše kapacitete dvignejo na približno 1,7 milijona kontejnerjev, celotna investicija podaljšanja tega pomola pa je vredna približno 250 milijonov evrov.
Družba Luka Koper je nedavno dobila nove nadzornike. Predstavniki Slovenskega državnega holdinga so menjavo pojasnili s spremenjenimi okoliščinami na trgu pomorskih prevozov. Pričakujete, da bo v kratkem prišlo do sprememb v odnosu z nadorniki ali menjave članov uprave?
To je vprašanje za nadzornike, ne za nas.
V minulih letih so bile uprave Luke Koper tudi s strani nadzornikov pogosto deležne očitkov, da so premalo ambiciozne pri investicijah. Kako nameravate to spremeniti?
Imamo ambiziozne načrte. Z vidika t. i. zelenega pristanišča imamo v načrtu izgradnjo sončnih elektrarn na strehah našega pristanišča. To je eden od projektov, za katere smo dobili sofinanciranje iz evropskih sredstev. Drug pomemben investicijski projekt je podaljšanje na severnem delu prvega pomola. To je investicija, za katero smo dobili vsa potrebna interna soglasja, in začenjamo z realizacijo. Ta je pomembna za dvig kapacitet na kontejnerskem terminalu. Tretja večja investicija, ki jo načrtujemo, bo povezana s t. i. 12. vezom, kjer bomo gradili nova skladišča. Medtem pa je v teku tudi že izgradnja dodatnih površin za avtomobilski terminal. Za to smo s strani države že dobili koncesijsko območje in je že v delu.