Britanska vlada je obelodanila načrte o izdaji novih delovnih viz, ki bodo na voljo nedavnim diplomantom prestižnih svetovnih univerz. Vize bodo veljavne od dve do tri leta, odvisno od ravni izobrazbe prosilca, za pridobitev vize pa ne bo potrebna pogodba o zaposlitvi, kot to po Brexitu velja za vse ostale.
Ti "posamezniki visokega potenciala," kot jih sodeč po imenu sheme vidi britanska vlada, bodo efektivno zaobšli točkovni sistem, ki ga je britanska vlada po izstopu iz Evropske Unije uvedla za omejevanje priseljevanja. Za zadostno število točk je potrebno imeti predvsem pogodbo o zaposlitvi v Združenem kraljestvu in zadostno raven znanja angleščine, dodatne točke pa prinese tudi višina plače in raven izobrazbe na področju dela.
Cena visoko-potencialne vize je 715 funtov, doplačati pa je potrebno še za uporabo britanskega zdravstvenega sistema (NHS).
Preberi še
Oslabljenemu funtu grozi padec na 1,15 dolarja zaradi Brexit spora
Zdrs funta še ni končan, verjetno pa se mu bo uspelo izogniti izenačenju z dolarjem, pravi Audrey Childe-Freeman z Bloomberg Intelligence.
20.05.2022
Britanska centralna banka hodi po vrvi med inflacijo in recesijo
Zadnji sestanek na britanski centralni banki je prinesel zadržan (t.i. golobičji) dvig obrestne mere, ki je vse prepoln komplikacij.
06.05.2022
Bo največja britanska banka HSBC razdeljena na več enot?
Šef kitajske zavarovalnice Peter Ma, je generalnega direktorja banke HSBC Marka Tuckerja, pozval, naj razmisli o možnosti, da banko razdeli na dve enoti in da enoto, ki bi delovala v Aziji, posebej uvrsti na borzo.
09.05.2022
Selektivna izbira
Na seznamu kvalificiranih univerz, ki ga je objavila britanska vlada, je 37 inštitucij, med njimi 20 ameriških in pet evropskih, od tega le tri s področja EU. Z bršljanom oviti Harvard, Yale in MIT so se znašli v družbi pariške Sciences et Lettres, švedske Karolinska Institute, Univerze v Münchnu in dveh švicarskih univerz. Uvrstile so se še univerze s Kanade, Kitajske, Japonske, Hong Konga, Singapurja in avstralska Univerza v Melbournu.
Ključ za selekcijo je bila uvrstitev univerze na vsaj dva mednarodna seznama 50 najboljših univerz na svetu, čeprav razmah in vprašljiva merodajnost teh seznamov frustrira večino akademske skupnosti.
Mnogi akademiki so opazili tudi, da na elitnem seznamu ni nobenih univerz iz Južne Azije, Latinske Amerike in Afrike. Direktor južnoafriške Univerze v Cape Townu, Christopher Trisos, je vizumsko shemo opisal kot globoko neenakopraven pristop, poroča BBC.
Ministrica za notranje zadeve Priti Patel je vseeno "ponosna ob lansiranju te nove in vzpodbudne poti v našem točkovnem imigracijskem sistemu, ki najvišje vrednoti sposobnosti in talent, ne od kod nekdo prihaja."
Kljub prijaznim besedam ministrice ne pričakujte odobritve vize, v kolikor ste sposoben in talentiran Slovenec z visokim potencialom – razen če ste diplomirali na eni izmed 37 univerz, ki so jih izbrali v britanski vladi. Morda drži, da ni važno od kod nekdo prihaja, je pa očitno zelo pomembno, kje je nekdo študiral.
V zameno za talent visoke cene in relativno nizke plače
Elitizem ponudbe je v prisrčnem kontrastu z dejstvom, da že sama uvedba vizumske sheme nakazuje, kako obupano potrebujejo mednarodni talent v po-brexitovskem Združenem kraljestvu. Ko pomislimo, kaj ponujajo v zameno, se selektivnost zdi že smešna.
Glede na to, da pod pojmom "mednarodni talent" britanska vlada razume predvsem talent onkraj Atlantika, poglejmo, kako se selitev splača diplomirancu s Harvarda.
V Združenem kraljestvu je trenutno nizka brezposelnost, v aprilu okrog 3,8 odstotka. Mnogi delodajalci s težavo najdejo usposobljen kader, zlasti v finančnem sektorju. To pomeni, da imajo iskalci zaposlitve tam dobro pogajalsko izhodišče, za Bloomberg pojasnjuje Susannah Streeter, višja investicijska analitičarka pri Hargreaves Lansdown, britanski finančni hiši.
Obenem so plače nižje kot v ZDA, še posebej v finančnem sektorju. Čeprav plače rastejo, vsekakor ne rastejo v koraku z inflacijo. Ta je bila v aprilu 9-odstotna, kar je dvakrat več od rasti plač. Življenjski stroški so na Otoku lahko nižji kot v ZDA, a ne če visoko potencialen posameznik želi živeti v Londonu, ki je približno enako drag kot velika ameriška mesta.
Londonske najemnine so bile v aprilu 12 odstotkov višje kot leto prej. Mladi zaposleni tudi pri zgodnjih 30-ih vse pogosteje živijo s cimri. Živeti v Londonu, Oxfordu ali Cambridgeu pomeni plačevati iste najemnine kot v New Yorku in prejeti nižjo plačo.
K temu dodajmo še skrbi o prihajajoči recesiji; vrednost funta pada, gospodarska rast se upočasnjuje, napovedi britanske centralne banke so črnoglede.
Je pa vsaj Evropa blizu
Med prednostmi selitve v Združeno kraljestvo so z ameriškega vidika javno zdravstvo, ki ga sicer konservativna vlada skuša karseda hitro razprodati, in več dopusta, kot ga ima na voljo delavec v ZDA. Glavna atrakcija pa je, ironično, bližina Evrope, kamor je lepo odpotovati.
"Združeno kraljestvo so vrata v Evropo, zlahka lahko odpotuješ tja in uživaš v njihovem življenjskem slogu, medtem ko imaš še vedno dostop do kariernih priložnosti velikega angleško govorečega gospodarstva," pravi Janice Flynn, odvetnica v Londonu, ki dela z ameriškimi izseljenci. Kaj bi ostalo Britancem, če se vsi na celini naučimo govoriti angleško?
Kot nekdo, ki je v Angliji doštudiral in preživel tri leta, resda še preden je za to bilo potrebno biti posameznik visokega potenciala, lahko ameriškemu pragmatizmu in prioritetam samo prikimam.
Britanski vladi bi veljalo dati isti nasvet, ki ga je prejel Tom Cruise v filmu Koktajl, ko je na intervjuju za prvo zaposlitev dejal, da je pripravljen začeti na dnu. "Ciljaj nižje," mu je rekel direktor preko mize.