V govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je ameriški predsednik Donald Trump predstavil energetski načrt svoje administracije, v katerem je močno podprl nafto, plin in jedrsko energijo ter ostro – in že skoraj rutinsko – kritiziral politike obnovljivih virov energije. Trump, ki zelene politike že leta označuje kot "novo zeleno prevaro", tudi tokrat ni odstopil od znane retorike.
V svojem nastopu se je posebej lotil vetrnih elektrarn in trdil, da Kitajska proizvaja vetrne turbine, vendar jih tam osebno še nikoli ni videl, ter dodal, da so del problema in ne rešitve. Kritiziral je tudi energetske politike v Evropi, pri čemer je zatrjeval, da so se cene električne energije v Nemčiji močno zvišale zaradi obnovljivih virov ter da Združeno kraljestvo (ZK) ne izkorišča svojih zalog v Severnem morju in naj bi proizvajalo precej manj energije kot v preteklosti.
Izjave o obnovljivih virih in njihovi vlogi na Kitajskem, v Nemčiji in Združenem kraljestvu ter povezovanje teh politik s cenami energije in energetsko varnostjo se pogosto pojavljajo v njegovih javnih nastopih. Številke in podatki relevantnih energetskih institucij pa kažejo bistveno drugačno sliko od tiste, ki jo je predstavil Trump.
Trump je v Davosu obnovljive vire ponovno označil za "novo zeleno prevaro". Foto: Bloomberg
Kitajska ima največ vetrnih elektrarn na svetu
Ko je govoril o Kitajski, je Trump znova trdil, da ta država proizvaja vetrne turbine, a da tam "ne morete videti nobene vetrne elektrarne", ob tem pa dodal, da Kitajska večinoma uporablja premog, medtem ko vetrno energijo "izvaža drugim". Takšna trditev ne ustreza razpoložljivim podatkom.
Po analizi države, ki jo je maja 2025 objavila Energy Information Administration (EIA), je Kitajska le v letu 2024 dodala 76 gigavatov novih vetrnih elektrarn, s čimer je še dodatno utrdila svoj vodilni položaj v globalni energetiki. Podatki EIA kažejo tudi, da danes približno 16 odstotkov celotne proizvodnje električne energije na Kitajskem izvira iz vetra, delež, ki se je v zadnjih letih hitro povečeval.
Kitajska pri tem ne prednjači le po novih namestitvah, ampak tudi po skupnem obsegu zmogljivosti. Država ima več vetrnih in sončnih zmogljivosti kot katera koli druga država na svetu, zmogljivosti, ki so trenutno v gradnji, pa so dvakrat večje od tistih v preostalem svetu skupaj. Skupna nameščena zmogljivost vetrnih elektrarn je dosegla 561 gigavatov, kar je več kot trikrat več kot v ZDA, ki so na drugem mestu, in predstavlja skoraj 48 odstotkov vseh svetovnih zmogljivosti vetrne energije.
Eden najbolj vidnih primerov kitajskih naložb v vetrno energijo je Jiuquanska vetrna baza, znana tudi kot Gansu. Po podatkih Global Wind Energy Council gre za največjo kopensko koncentracijo vetrnih elektrarn na svetu. Na tem območju je že v obratovanju več kot sedem tisoč vetrnic, ki proizvedejo več kot 10 gigavatov električne energije, kar zadostuje za oskrbo približno 7,5 milijona gospodinjstev.
Kitajska nacionalna energetska uprava navaja, da bo po dokončanju projekta zmogljivost presegla 20 gigavatov, kar zadostuje za približno 15 milijonov domov.
Vetrne elektrarne v Gansuu so postavljeno tako gosto, da so vidne tudi na satelitskih posnetkih. Foto: Bloomberg
Nemčija: cene električne energije se niso zvišale za 64 odstotkov
Trump je v Davosu trdil tudi, da Nemčija danes proizvaja 22 odstotkov manj električne energije kot leta 2017, pri čemer je dodal, da so cene električne energije 64 odstotkov višje, za kar je neposredno okrivil politike obnovljivih virov. Ni pa jasno, na katere vire se je pri tem skliceval.
Podatki Nemškega združenja za energetsko in vodno industrijo kažejo, da je bila povprečna cena električne energije za gospodinjstva leta 2017 30,36 centa na kilovatno uro, medtem ko je bila leta 2025 približno 39,28 centa, kar predstavlja povečanje za približno 29 odstotkov, ne pa 64 odstotkov. Podobne podatke objavljata tudi Zvezni statistični urad in Eurostat, s povečanim deležem okoli 31 odstotkov. Najbolj izrazito povečanje cen je bilo zabeleženo v letih 2022 in 2023, kar je v veliki meri povezano z motnjami na trgu zemeljskega plina po ruski invaziji na Ukrajino.
Hkrati je Nemčija lani nadaljevala s povečevanjem kapacitet obnovljivih virov energije. Po podatkih Zvezne mrežne agencije se je skupna nameščena zmogljivost obnovljivih virov povečala za 11 odstotkov, na približno 210 gigavatov. Sončna energija predstavlja več kot polovico te zmogljivosti, s skupno 117 gigavati, nove sončne namestitve pa so leta 2025 dosegle 16,4 gigavata.
Posebej izstopa rast kopenskih vetrnih elektrarn. Lani je bilo dodanih 4,6 gigavata novih kapacitet, kar je precej več kot leto prej, skupna zmogljivost kopenskega vetra pa zdaj znaša 68,1 gigavata. Cilj nemške vlade je do leta 2030 doseči 115 gigavatov, kar predvideva nadaljnje pospeševanje gradnje.
V Nemčiji se je električna energija od leta 2017 podražila za okoli 30 odstotkov. Foto: Bloomberg
Združeno kraljestvo proizvaja skoraj polovico svoje električne energije iz obnovljivih virov
Podoben razkorak med izjavami in dejstvi je opazen tudi v primeru Združenega kraljestva. Trump je trdil, da ZK danes proizvaja le tretjino energije v primerjavi z letom 1999 in da ne izkorišča svojih "ogromnih" zalog v Severnem morju, za kar je prav tako okrivil zelene politike.
Podatki, ki jih je objavil Carbon Brief, kažejo, da je Britanija lani proizvedla rekordno količino električne energije iz obnovljivih virov. Veter, sonce in biomasa so skupaj v letu 2025 prispevali 47 odstotkov celotne proizvodnje električne energije, več kot plin, ki je prispeval 28 odstotkov, medtem ko je jedrska energija padla na 11 odstotkov, najnižjo raven v zadnjih 50 letih.
Vladni podatki potrjujejo, da je skupna proizvodnja energije v Združenem kraljestvu res upadla v primerjavi s koncem 1990-ih, a razlogi so predvsem izčrpavanje zalog v Severnem morju, ne pa regulatorne prepovedi. Hkrati ZK ostaja ena vodilnih evropskih držav na področju obnovljivih virov, zlasti zahvaljujoč kopenskim in offshore vetrnim elektrarnam, ter je postavila cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 81 odstotkov do leta 2035.
Pomembno je poudariti tudi, da sta veter in sonce lani prvič presegla fosilna goriva kot vir električne energije v Evropski uniji. Po analizi think tanka Ember je približno tretjina celotne proizvodnje električne energije v EU prišla iz vetra in sonca, medtem ko so fosilna goriva, vključno z ogljem in plinom, padla na 29 odstotkov, jedrska energija pa je predstavljala okoli 20 odstotkov.
Obnovljivi viri so v letu 2025 k proizvodnji električne energije v EU prispevali 48 odstotkov, pri čemer je sončna energija četrto leto zapored rasla za več kot 20 odstotkov. Čeprav se je proizvodnja iz plina rahlo povečala zaradi slabše hidrološkega leta, je še vedno 18 odstotkov nižja kot na vrhuncu leta 2019. Kot poudarjajo v Emberju, ostaja zmanjšanje odvisnosti od uvoženega plina ena ključnih nalog, saj prav plin še vedno močno vpliva na cene električne energije in energetsko varnost.
.webp){kind=icon}
