Danski energetski velikan Ørsted, pionir pri razvoju morskih vetrnih elektrarn, je v le nekaj dneh prešel pot od največje krize do žarka upanja. Kot piše Bloomberg, so bili najprej deležni hladne prhe iz Washingtona, sledila pa je ključna podpora iz Osla.
V petek je administracija Donalda Trumpa odredila zaustavitev del na projektu ob obali Rhode Islanda Revolution Wind, vrednem 6,3 milijarde dolarjev. Projekt je bil že 80-odstotno končan, turbine so bile že postavljene, ko je prispelo navodilo o zaustavitivi. Kot razlog je bila navedena "nacionalna varnost", brez podrobnejše razlage.
Odločitev ni pretresla le Ørsteda in njegovih vlagateljev. Operater omrežja ISO New England je opozoril, da bo ukaz o ustavitvi del ogrozil varnost oskrbe z električno energijo v regiji, prizadel gospodarstvo in potrošnikom povečal stroške. Revolution Wind je bil, pravijo, ključen v njihovih analizah zanesljivosti omrežja, zamude pri novih virih električne energije pa bi lahko upočasnile tudi razvoj prihodnjih industrijskih projektov, kot so podatkovni centri.
"Nepričakovana tveganja v zaključni fazi velikih projektov bodo v prihodnje odvračala naložbe," so sporočili iz ISO.
Danski Ørsted gradi največjo floto morskih vetrnih elektrarn zunaj Kitajske, toda projekti v ZDA so ga pripeljali na rob. Foto: Bloomberg
Blokada trese energetsko omrežje in delovna mesta
Posebej prizadeti so delavci. Brez dela je ostalo okoli tisoč ljudi na gradbišču Revolution Winda.
"Mnogi med njimi so volili Trumpa, niso pa volili za izgubo svojih služb," je za Bloomberg komentiral Patrick Crowley, predsednik sindikata Rhode Island AFL-CIO. Odločitev administracije je, kot pravi, povzročila ogorčenje med članstvom.
Ta paradoks dodatno poudarjajo sindikati, medtem ko analitiki opozarjajo, da blokada prizadene prav delovna mesta, ki jih Trump pogosto izpostavlja v javnosti, pa tudi dobavno verigo, ki sega vse do ameriškega juga in industrijskih središč, kot je Louisiana.
Bloomberg
Za Ørsted je novica prišla v najslabšem možnem trenutku. Le nekaj dni prej je družba - da bi stabilizirala bilanco - napovedala dokapitalizacijo, v višini 60 milijard danskih kron (9,4 milijarde dolarjev). Trg je odreagiral burno. V ponedeljek so se delnice pocenile za 16 odstotkov na zgodovinsko najnižjo raven, od vrhunca v začetku leta 2021 pa je Ørsted izgubil kar 86 odstotkov svoje tržne vrednosti.
Pred izredno skupščino, sklicano za ta petek, na kateri bo uprava prosila delničarje za odobritev izdaje novih delnic, so analitiki in vlagatelji odkrito dvomili, ali bo vodstvu uspelo zagotoviti dovolj zaupanja. Danska država, ki ima v lasti 50,1 odstotka, je podprla načrt, drugi veliki vlagatelji pa so molčali.
Bloomberg
Equinor vstopa z milijardo in vrača Ørstedu del zaupanja
Zato je ponedeljkova novica močno odmevala. Norveški Equinor, drugi največji delničar, z 10-odstotnim deležem, je potrdil, da bo sodeloval pri dokapitalizaciji z do 6 milijardami kron (940 milijonov dolarjev). Tako je Ørsted dobil prvo večjo zasebno podporo ob danski državi, kar pomeni, da je približno 60 odstotkov lastniške strukture že pripravljeno slediti načrtu dokapitalizacije.
Equinor je šel še korak dlje in napovedal, da bo na naslednji skupščini predlagal kandidata za Ørstedov nadzorni odbor, v izjavi pa dodal, da verjame, da bo v morski vetrni energetiki sledila konsolidacija in novi poslovni modeli.
"Tesnejše industrijsko in strateško sodelovanje Ørsteda in Equinorja lahko prinese vrednost vsem delničarjem," so sporočili iz družbe.
Morske vetrne elektrarne so bile še nedavno simbol krepitve obnovljivih virov, danes pa so prizorišče največjih političnih in tržnih spopadov. Foto: Bloomberg
Bloomberg opominja, da sta Ørsted in Equinor lani začela preliminarne pogovore o morebitni združitvi, a so ti s spremembo vodstva propadli. Equinor se je takrat odločil, da bo na trgu kupil 10-odstotni delež. Ta naložba trenutno pomeni izgubo več kot milijarde dolarjev, a norveško podjetje kaže pripravljenost ostati ob danskem partnerju.
Za Ørsted, ki upravlja največjo floto morskih vetrnih elektrarn zunaj Kitajske, bi lahko podpora Equinorja pomenila prelomen trenutek. Podjetje še vedno gradi 8,1 gigavata novih kapacitet po svetu, ki bi do leta 2027 morali letno prinašati od 11 do 12 milijard danskih kron prihodkov. Toda brez rešitve za ameriške projekte in jasnejšega načrta, kako povrniti zaupanje trga, se bo težko izognil nadaljnjim pritiskom.
Medtem pa globalna slika kaže, da tranzicija ne zastaja, le seli se. Po podatkih BloombergNEF so svetovne naložbe v obnovljive vire v prvi polovici 2025 dosegle 386,5 milijarde dolarjev, kar je rekord za polletno obdobje.
Bloomberg
Medtem ko so ameriške naložbe po ukinitvi Bidenovih spodbud upadle za 36 odstotkov, je Evropa poskočila za 63 odstotkov na skoraj 76 milijard dolarjev in prvič prehitela ZDA ter zasedla drugo mesto za Kitajsko. Podjetja, kot sta TotalEnergies in RWE, odkrito preusmerjajo svoje načrte za morsko energijo iz ZDA proti Severnemu morju. "Revolucija čiste energije ne izgublja proti Trumpu. Preprosto se seli in za sabo pušča ZDA," so zapisali analitiki BNEF.
Ta teden bo zato ključen, saj bosta izredna skupščina in podrobnosti dokapitalizacije pokazali, ali vlagatelji verjamejo, da lahko Ørsted, nekoč simbol uspešne zelene tranzicije, še vedno ostane vodilni v svetovni vetrni energetiki – ali pa bo njegov ameriški polom ostal opomin za celotno industrijo.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...