Izguba tropskih gozdov se je lani močno upočasnila in se po rekordnem letu 2024 zmanjšala za 36 odstotkov. Kljub temu je svet izgubil še 4,3 milijona hektarjev pragozda, kar je približno toliko kot površina Danske oziroma več kot 11 nogometnih igrišč vsako minuto.
Novi podatki Univerze v Marylandu, objavljeni na platformi Global Forest Watch organizacije World Resources Institute, kažejo, da se je izguba primarnih, torej zrelih in večinoma nedotaknjenih vlažnih tropskih gozdov, leta 2025 upočasnila. Kljub temu je bila še vedno za 46 odstotkov večja kot pred desetletjem. Lani so se po izjemno slabem letu 2024 nekoliko umirili tudi požari. Ti so v tropskih območjih vse pogostejši zaradi višjih temperatur in izrazitejših suš.
Zunaj tropskih območij je bil vpliv podnebnih sprememb še očitnejši. V Kanadi so požari uničili 5,3 milijona hektarjev gozdov, zato je bilo leto 2025 drugo najhujše požarno leto v zgodovini države. V Franciji so požari povzročili največjo izgubo gozdnega pokrova od začetka meritev, kar sedemkrat večjo kot leto prej.
Analiza izgubo gozdov obravnava širše. Ne zajema le krčenja gozdov zaradi kmetijstva, temveč tudi komercialno sečnjo in škodo, ki nastane zaradi naravnih motenj.
Na podnebnem vrhu COP26 leta 2021 se je več kot 100 držav zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavile izgubo gozdov in obrnile ta trend. Svet je od tega cilja še daleč, saj širjenje kmetijstva in požari še naprej uničujejo pomembna žarišča biotske raznovrstnosti ter naravne ponore ogljika.
Po podatkih World Resources Institute oziroma WRI, je bila izguba gozdov leta 2025 še vedno približno 70 odstotkov previsoka, da bi države ostale na poti do zastavljenega cilja.
"Doseči ta cilj v prihodnjih letih ne bo lahko, saj so gozdovi vse bolj izpostavljeni podnebnim spremembam, hkrati pa narašča povpraševanje po hrani, energiji in surovinah, ki prihajajo iz gozdov oziroma z območij, kjer ti rastejo," je na novinarskem brifingu dejala Elizabeth Goldman, sovodja Global Forest Watch pri World Resources Institute.
Kmetijstvo je bilo leta 2025 največji dejavnik izgube gozdnega pokrova v tropih. To vključuje tako veliko industrijsko proizvodnjo kot samooskrbno kmetijstvo. V državah, kot sta Brazilija in Bolivija, je največji pritisk izhajal iz živinoreje in pridelave soje, v Peruju, Laosu in drugih državah pa so izgubo spodbujali pridelava koke, oljne palme in drugih kultur.
V večjem delu porečja reke Kongo so razlogi drugačni. Krčenje gozdov je tam bolj povezano s spremembami v načinu obdelave zemlje, povpraševanjem po lesu za kurjavo in revščino.
Tem pritiskom se vse pogosteje pridružujejo tudi požari. Po podatkih WRI, so v zadnjih treh letih uničili dvakrat več gozdnega pokrova kot v obdobju od leta 2003 do 2005. V tropskih območjih večino požarov povzroči človekova dejavnost, vendar vse toplejše in bolj suhe razmere, povezane s podnebnimi spremembami, povečujejo vnetljivost gozdov, zato se požari širijo dlje in povzročajo večjo škodo.
Brazilija, kjer ležita dve tretjini Amazonije, največjega deževnega gozda na svetu, je zabeležila največjo absolutno izgubo primarnih gozdov. Vendar se je ta izguba v primerjavi z letom prej zmanjšala za 42 odstotkov. Poročilo ta upad povezuje z odločnejšo okoljsko politiko in strožjim izvajanjem predpisov v času mandata predsednika Luiza Inácia Lule da Silve.
Požari danes uničujejo gozdove dvakrat hitreje kot pred približno dvajsetimi leti. Foto: Bloomberg
Ta napredek je v ostrem nasprotju z letom 2024, ko je brazilski del Amazonije prizadela najhujša suša od začetka meritev in sprožila gozdne požare brez primere.
André Lima, brazilski sekretar za nadzor krčenja gozdov, je v telefonskem pogovoru dejal, da gozdna politika države temelji na dveh povezanih ciljih: omejevanju krčenja gozdov in obvladovanju požarov. Dodal je, da je vlada leta 2023, po Lulovi vrnitvi na oblast, znova zagnala zvezni načrt za boj proti krčenju gozdov, zdaj pa so že vidni prvi rezultati. Po uradnih brazilskih podatkih, na katere se je skliceval Lima, se je krčenje Amazonije leta 2025 v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za 50 odstotkov.
Pri požarih Lima meni, da skok konec leta 2024 ni bil toliko posledica odpovedi javnih politik kot izjemnih podnebnih razmer: močnega El Niña, segrevanja severnega Atlantika in dveh zaporednih sušnih let, zaradi katerih je Amazonija postala precej bolj vnetljiva. Vlada je po njegovih besedah od takrat okrepila odziv, za obvladovanje požarov namenila 380 milijonov dolarjev, uvedla nova pravila za njihovo preprečevanje ter povečala podporo državnim gasilskim enotam in občinam.
"Eno dobro leto je spodbudno, a za ohranitev tropskega deževnega gozda bo takšen napredek potreben vsako leto," je dejal Matthew Hansen, strokovnjak za satelitsko spremljanje gozdov z Univerze v Marylandu in direktor tamkajšnjega laboratorija Global Land Analysis and Discovery oziroma GLAD. "Letošnje novice so spodbudne."
.webp){kind=icon}
