Ima stiropor še prihodnost? Industrija plastike išče rešitev za njegov obstanek

Polistiren, plastika, ki jo Američani radi kritizirajo, si želi dobiti novo priložnost.

Polistiren, ki se uporablja za izdelavo penastih lončkov, zaščitne embalaže iz drobnih kroglic in oblikovanih vložkov, ki med prevozom varujejo gospodinjske aparate, je že dolgo tarča kritik, ker ga je težko reciklirati, ogroža morsko življenje in bi lahko škodoval zdravju ljudi.

Okoljevarstveniki opozarjajo, da je polistirenska pena pomemben vir plastičnega onesnaževanja vodnih virov in morskega okolja, kjer se lahko razgradi na majhne delce, ki jih zaužijejo živali. V ZDA jo pogosto imenujejo stiropor (čeprav je to v resnici zaščiteno trgovsko ime za izolacijski material družbe DuPont de Nemours Inc.), vendar polistirenske pene večina programov zbiranja odpadkov ob robu cestišča ne sprejema.

"Polistirenska pena je ena najbolj problematičnih oblik plastike za enkratno uporabo," je dejala Christy Leavitt, direktorica kampanje za plastiko pri organizaciji Oceana. "Skrajni čas je, da glede tega ukrepamo."

Ker novi zakoni omejujejo uporabo polistirena, se industrija upira in si prizadeva izboljšati podobo tega materiala. Proizvajalci trdijo, da je polistiren varen, učinkovit, primeren za recikliranje in pogosto napačno razumljen.

Združenje za recikliranje polistirena (Polystyrene Recycling Alliance), ustanovljeno lani in s 17 člani iz vrst podjetij, si prizadeva preprečiti prepovedi ter zagotoviti, da bo material v skladu z novo zakonodajo posameznih zveznih držav obravnavan kot, primeren za recikliranje.

"Obstaja prepričanje, da polistiren nima mesta v krožnem gospodarstvu prihodnosti," je dejal Justin Riney, predsednik združenja in vodilni predstavnik proizvajalca Ineos Styrolutions. "Odločno trdimo, da imamo podatke, ki dokazujejo nasprotno, in da bodo naši izdelki del prihodnosti."

"Problematična" plastika

Ugled polistirena je začel pešati leta 1988, ko je zakonodajalec v okrožju Suffolk v zvezni državi New York predlagal prepoved polistirenskih posod za hrano. Predlog je sprožil vrsto podobnih zakonodajnih pobud po vsej državi. Aktivisti proti penasti plastiki so kot simbol težave izpostavili McDonald’sovo embalažo za hamburgerje v obliki školjke: bila je obsežna, je niso reciklirali, poleg tega pa je bila izdelana s klorofluoroogljikovodiki (CFC), ki so škodujejo ozonskemu plašču.

McDonald’s je iz embalaže odstranil CFC-je, vendar s tem ni utišal kritikov. Po dveh letih neuspešnih poskusov recikliranja je opustil tudi tovrstno embalažo in jo nadomestil s papirnatimi ovoji, ki prav tako niso bili primerni za recikliranje. Njegovemu zgledu so sledila tudi druga podjetja. Nekatera so se pozneje vrnila k cenejši penasti embalaži, vendar je bilo škodo za ugled polistirena težko popraviti.

Od takrat je najmanj 12 ameriških zveznih držav ter več kot 250 okrožij in mest omejilo uporabo penaste plastike za enkratno uporabo, predvsem posod za živila, navaja organizacija Surfrider Foundation. Leta 2022 je US Plastics Pact, prostovoljna industrijska pobuda za zmanjševanje količine plastičnih odpadkov, polistiren uvrstil na seznam "problematičnih in nepotrebnih plastičnih smol".

Polistirenske posode za živila so v več ameriških zveznih državah že postopoma umaknili iz uporabe, čeprav sta guvernerja Aljaske in Montane pred kratkim vložila veto na predloga za njihovo prepoved. Foto: Spencer Platt/Getty Images North America

Po podatkih Ameriškega kemijskega sveta (American Chemistry Council) se je prodaja polistirenske pene v Severni Ameriki med letoma 2021 in 2024 zmanjšala za več kot 16 odstotkov. Kljub temu ima material še vedno svoje zagovornike, zlasti v republikanskih zveznih državah. Guverner Aljaske je prejšnji mesec vložil veto na predlog zakona o prepovedi polistirenskih posod za živila in gostinske dejavnosti, guverner Montane pa je podoben predlog zavrnil že lani ter ga označil za "drago pretiravanje države".

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je stiren, kemično osnovo za proizvodnjo te plastike, uvrstila med snovi, ki so "verjetno rakotvorne za ljudi", predvsem na podlagi podatkov o izpostavljenosti delavcev. Študije so pokazale, da se lahko stiren izloča v hrano in pijačo, zlasti kadar sta vroči ali mastni. Demokrati v ameriškem kongresu so pred kratkim predstavili predlog zakona, po katerem bi polistiren veljal za neprimernega za uporabo v embalaži za živila.

Industrija temu nasprotuje in poudarja, da ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) ter evropski regulatorji menijo, da polistiren ob ustrezni proizvodnji in uporabi ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje. Proizvajalci trdijo, da ima polistiren precej drugačne lastnosti kot stiren ter da je povprečna izpostavljenost ljudi tej snovi precej nižja od sprejemljivega dnevnega vnosa, ki ga določa FDA.

Združenje od lanskega leta na družbenih omrežjih objavlja vsebine s sporočili, kot sta "Polistiren: varen in trpežen material" ter "Stiren najdemo tudi v naravi".

Drugo sporočilo, ki ga industrija poudarja, je, da polistirenska pena zaradi visoke vsebnosti zraka zahteva manjšo količino materiala, kar zmanjšuje njen vpliv na okolje.

Industrija si prizadeva prepričati nekatere največje kupce, naj še naprej uporabljajo polisteren. Na lanski konferenci proizvajalcev pohištva za dom je Joe Gryzb, vodja trajnostnega razvoja pri podjetju Engineered Foam Packaging, predstavil podatke, po katerih je zaščita pralnega stroja med prevozom s polistirensko peno namesto s kartonom zahtevala 69 odstotkov manj materiala.

Prizadevanja za več recikliranja

Ko gre za recikliranje, pa je majhna gostota polistirena njegova največja šibkost. Tovornjaki in skladišča se hitro napolnijo z materialom, ki ima glede na svojo težo majhno vrednost, zato sta zbiranje in prevoz ekonomsko neučinkovita. Po najnovejših razpoložljivih podatkih ameriške agencije za varstvo okolja (EPA) se v ZDA reciklira le 3,6 odstotka polistirenskih posod in embalaže.

Sedem ameriških zveznih držav je že sprejelo zakone o razširjeni odgovornosti proizvajalcev, po katerih morajo proizvajalci embalaže sodelovati pri financiranju zbiranja, sortiranja in recikliranja plastičnih odpadkov. Najstrožja je kalifornijska ureditev, ki velja za enega največjih trgov v ZDA. Po njej mora stopnja recikliranja plastične embalaže za enkratno uporabo in izdelkov za gostinstvo doseči 30 odstotkov do leta 2028 ter se do leta 2032 povečati na 65 odstotkov.

Združenje si prizadeva razširiti dostop do recikliranja polistirena do približno 60-odstotne ravni, pri kateri je mogoče embalažo v ZDA označiti kot "široko reciklabilno". Zaveze, da bo ta prag doseglo do določenega datuma, še ni sprejelo, vendar pričakuje, da se bo več vrst polistirenskih izdelkov temu cilju približalo do leta 2030. Prav tako želi dokazati, da za polistiren obstajajo trgi za ponovno uporabo, saj bi se pristojbine, ki jih bodo proizvajalci plačevali v skladu z novo zakonodajo, namenile širitvi recikliranja polistirena in ne njegovi izločitvi iz sistema.

Ena od glavnih možnosti uporabe, na katero se osredotoča industrija, je transportna embalaža. "To je najboljša zgodba o recikliranju, ki jo imamo," je dejal Riney.

Maja je združenje pozvalo US Plastics Pact, prostovoljno industrijsko koalicijo za zmanjšanje plastičnih odpadkov, naj transportno peno odstrani s seznama problematičnih materialov. Združenje je utemeljilo, da ta vrsta pene le redko konča kot odpadek v okolju, da jo podjetja, kot je Home Depot Inc., po dostavi sprejemajo nazaj ter da jo je mogoče oddati v recikliranje na več kot 700 zbirnih mestih v Severni Ameriki.

Poleg tega je združenje pozvalo tudi k izvzetju trdega polistirena, ki se uporablja za izdelke, kot so lončki za jogurt, prozorna embalaža za sadje in zelenjavo, pokrovčki za kavne lončke ter notranji deli hladilnikov. Po njihovih navedbah se ta material že reciklira v plošče, posode za živila in arhitekturne oblikovne elemente. US Plastics Pact je sporočil, da predloge še preučuje.

Čeprav je mogoče tako trdi polistiren kot njegovo penasto različico reciklirati z običajnimi postopki, je materiala pogosto premalo ali pa je preveč onesnažen, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih vrst plastike. Industrija zato stavi na nove tehnologije, ki bi lahko izboljšale stopnjo recikliranja. Med njimi sta raztapljanje, pri katerem se polistiren s pomočjo topil ponovno pridobi v obliki peletov, in piroliza, pri kateri se mešani plastični odpadki pri nizki vsebnosti kisika segrevajo ter pretvorijo v olju podobne surovine za izdelavo nove plastike.

Okoljske organizacije ostro nasprotujejo pirolizi in drugim oblikam kemičnega recikliranja. Opozarjajo, da ti postopki zahtevajo veliko energije, lahko ustvarjajo nevarne stranske proizvode in pogosto ne pomenijo dejanskega recikliranja, temveč zgolj pretvorbo plastike v gorivo.

V zadnjih mesecih je združenje začelo financirati zbirne točke za recikliranje v Nashvillu, Baltimoru in Koloradu, ki naj bi pokazale, da je mogoče polistiren uspešno vključiti v reciklažne tokove. Pri tem imajo pomembno vlogo stroji za zgoščevanje pene, ki iz materiala odstranijo zrak in ga stisnejo v goste bloke, zaradi česar je prevoz precej cenejši in učinkovitejši.

Podjetje Foam Cycle, ki proizvaja stroje za zgoščevanje pene, pravi, da je v zadnjih šestih letih v Severni Ameriki prodalo 42 takšnih naprav. Ustanovitelj podjetja Lou Troiano na dogodkih, povezanih z recikliranjem, uporablja maskoto Buster Foam. Za kostum s kvadratno glavo in pravokotnim telesom je po njegovih besedah odštel 6.000 dolarjev. V Nashvillu je lokalnim otrokom razdelil 500 pobarvank z motivom Busterja.

Troiano si želi, da bi se njegovi stroji za zgoščevanje pene uporabljali po vsej državi. Pravi, da je med lokalnimi skupnostmi veliko zanimanja, vendar primanjkuje sredstev za financiranje. Prepričan je, da bo moral denar priti od premožnih posameznikov, ki "želijo narediti nekaj dobrega".

Čeprav združenje za polistiren, ki je po besedah Rineyja za vzpostavitev projekta v Nashvillu namenilo 85.000 dolarjev, mesto na svoji spletni strani izpostavlja kot enega od svojih "uspešnih primerov", Troiano pravi, da se mu združenje ni odzvalo glede morebitnega financiranja podobnih naprav drugod.

"Pametno so se lotili stvari; projekt v Nashvillu bodo še dolgo uporabljali kot primer, s katerim bodo dokazovali svojo trditev," je dejal. "A v resnici ničesar ne spreminjajo."

Medtem bo organizacija Oceana še naprej pritiskala za uvedbo omejitev uporabe penaste plastike po vsej državi, je povedala Leavitt. Raziskava neprofitne organizacije iz leta 2024 je pokazala, da 78 odstotkov Američanov podpira nacionalne ukrepe za zmanjšanje uporabe plastične pene za enkratno uporabo. Čeprav polistiren ni edina vrsta penaste plastike, je prav ta material tisti, s katerim se potrošniki najpogosteje srečujejo in ga najbolj poznajo, je dejala Leavitt.

"Med ljudmi in tudi med oblikovalci politik je zagotovo veliko pripravljenosti, da se tega vprašanja lotimo," je dejala.