Zakaj je bila po 35 letih znova aktivirana "Božja enota"

V enem izmed svojih prvih ukrepov po vrnitvi v Belo hišo je predsednik Donald Trump naročil ponovno aktivacijo posebne zvezne komisije, znane kot Endangered Species Committee. Gre za malo znano skupino visokih predstavnikov ameriških agencij, ki lahko v izjemnih primerih odobri izjeme od zakonske zaščite ogroženih vrst, kadar so te v navzkrižju z večjimi industrijskimi projekti.

Zaradi te izjemne moči jo kritiki pogosto imenujejo Odbor za ogrožene vrste (t.i. God Squad ali slovensko Božja enota), saj lahko njene odločitve v skrajnih primerih pomenijo tudi odobritev projektov, ki ogrožajo obstoj posameznih vrst. Po skoraj 35 letih se komisija zdaj znova sestaja.

Kako sploh deluje Božja enota?

Ameriški Zakon o ogroženih vrstah, ki ga je leta 1973 podpisal predsednik Richard Nixon, zvezni vladi nalaga, da mora v okviru možnosti zagotavljati zaščito ogroženim vrstam in njihovim naravnim življenjskim okoljem.

To pomeni, da morajo vsi večji projekti, ki vključujejo zvezna sredstva ali dovoljenja, že vnaprej oceniti svoj vpliv na naravo. To velja za zelo različne posege, od naftnega in plinskega vrtanja do gradnje jezov ali mostov. Strokovnjaki iz ameriške službe za ribe in divjad ter agencije NOAA nato pripravijo podrobno strokovno oceno tveganj, ki se imenuje biološko mnenje.

Če ugotovijo, da bi projekt lahko resno ogrozil določeno vrsto, morajo hkrati preveriti tudi, ali obstajajo izvedljivi ukrepi, s katerimi bi bilo mogoče škodo zmanjšati.

Če takšnih rešitev ni in je tveganje za vrsto potrjeno, se projekt ne more nadaljevati brez posebne izjeme. Prav tukaj nastopi tako imenovana Božja enota. Gre za komisijo, ki je bila ustanovljena leta 1978 kot del dopolnitve zakona in ima izključno pristojnost, da takšne izjeme odobri.

Ko je vložena ustrezna vloga, se komisija sicer lahko skliče, vendar šele po obsežnem postopku, ki vključuje strokovna pričanja in sodni pregled, preden člani sploh glasujejo o morebitni odobritvi izjeme. Po besedah pravnega strokovnjaka Patricka Parenteauja, ki je v preteklosti zastopal ogrožene vrste v postopkih pred komisijo, je za sprejem odločitve potrebnih vsaj pet od šestih glasov članov.

Kdo sestavlja komisijo?

Tako imenovana Božja Enota ima šest stalnih članov, kot jih določa Zakon o ogroženih vrstah. Trenutni predsednik komisije je minister za notranje zadeve Doug Burgum. Med člani so še ministrica za kmetijstvo Brooke Rollins, minister za vojsko Daniel Driscoll, vršilec dolžnosti predsednika Sveta ekonomskih svetovalcev Pierre Yared, vodja Agencije za varstvo okolja Lee Zeldin ter direktor ameriške agencije NOAA Neil Jacobs.

Zakon omogoča tudi, da predsednik imenuje še sedmega člana, običajno predstavnika zvezne države, ki je neposredno prizadeta s konkretnim projektom, o katerem komisija odloča. V obvestilu zveznega registra, ki je napovedalo marčevsko srečanje, ta dodatni član ni bil omenjen.

Zakaj se komisija sklicuje zdaj?

V pravnem dokumentu s 25. marca je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa zapisala, da želi za projekte raziskovanja in črpanja nafte in plina v Mehiškem zalivu uvesti širše izjeme po Zakonu o ogroženih vrstah, ki ga administracija zdaj imenuje Zaliv Amerike. Kot razlog navaja "nacionalno varnost", ki jo je izpostavil minister za vojno Pete Hegseth. Ta pristop sovpada s prizadevanji vlade, da po izbruhu vojne z Iranom poveča globalno ponudbo nafte, saj so se zaradi konflikta močno zamajali trgi nafte in plina.

Po mnenju strokovnjakov bi takšna široka uporaba izjeme iz razlogov nacionalne varnosti pomenila doslej neobičajno razširitev pristojnosti te komisije.

V dokumentu je tudi zapisano, da formalne vloge za izjemo sploh ni, prav tako ne bo običajne dokazne obravnave, kar dodatno odstopa od ustaljenega postopka in velja za nekaj brez precedensa.

Po lanski strokovni oceni agencije NOAA bi lahko določene naftne in plinske aktivnosti v Mehiškem zalivu ogrozile ogroženega Riceovega kita. Analiza sicer kaže, da bi bilo tveganje trkov ladij s kiti mogoče zmanjšati z razumnimi ukrepi, denimo z omejitvijo hitrosti plovil na območjih, kjer se kiti pojavljajo. Prav zato nekdanji uradniki, pravni strokovnjaki in okoljevarstveniki opozarjajo, da bi morebitna odločitev komisije lahko pomenila, da bi naftna podjetja teh varnostnih ukrepov ne bila več dolžna upoštevati. Po uničujočem razlitju Deepwater Horizon leta 2010 naj bi v naravi ostalo le še okoli 51 primerkov te vrste.

Ladja pluje skozi naftni madež, ki je iztekel iz vrtine Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu leta 2010. Foto: Chris Graythen/Getty Images

"Trditi, da je za nacionalno varnost potrebna izjema po Zakonu o ogroženih vrstah, je po besedah Sally Jewell nesmiselno," je dejala nekdanja ameriška ministrica za notranje zadeve v času Baracka Obame. Dodala je, da gre po njenem mnenju še za en poskus obhoda uveljavljenih pravil, ki so namenjena uravnoteženju varstva narave in razvoja, kot ga zahteva zakon.

Kdo toži komisijo in zakaj?

Organizacija Center for Biological Diversity je poskušala ustaviti sklic komisije s tožbo proti ameriški vladi na okrožnem sodišču v Washingtonu. Trdijo, da je ministrstvo za notranje zadeve kršilo pravila Zakona o ogroženih vrstah, saj ni zagotovilo ustreznega obveščanja javnosti in dostopa do informacij, poleg tega pa naj ne bi bili izpolnjeni zakonski pogoji za sklic komisije.

Sodnik je 27. marca odločil, da se lahko srečanje izvede po načrtu, vendar je organizaciji omogočil, da morebitno končno odločitev komisije o izjemi kasneje še vedno izpodbija na sodišču.

Brett Hartl iz organizacije Center for Biological Diversity je v izjavi dejal, da je "nesprejemljivo, da Pete Hegseth nacionalno varnost uporablja kot izgovor, s katerim bi naftni industriji omogočili proste roke pri ogrožanju najbolj ogroženih kitov v ZDA."

Ali je bila Božja enota že uporabljena?

Odkar je bila komisija ustanovljena, se je sestala le nekajkrat in v zgodovini odobrila zgolj dve izjemi.

Prvič leta 1979, ko je soglasno dovolila gradnjo jezu Grayrocks in pripadajočega akumulacijskega jezera v Wyomingu, čeprav je projekt ogrožal življenjski prostor ogroženih kanadskih žerjavov v spodnjem toku reke. Ob odobritvi so bili hkrati sprejeti tudi omilitveni ukrepi, s katerimi so skušali zmanjšati vpliv na vrsto. Kanadski žerjavi so ogroženi še danes.

Drugič je komisija odločala leta 1992, ko je ameriški urad za upravljanje z zemljišči zaprosil za izjemo pri več sečnjah v Oregonu, ki so ogrožale severno progasto sovo. Komisija je takrat odobrila sečnjo v 13 od 41 predlaganih območij. Kasneje je ameriško prizivno sodišče v devetem okrožju odredilo preiskavo, ali je bila komisija pod političnim pritiskom administracije predsednika Georgea H. W. Busha. Postopek se je nato ustavil, ko je nastopil predsednik Bill Clinton in je njegova administracija izjeme umaknila še pred izvedbo sečnje. Severna progasta sova je še danes uvrščena med ogrožene vrste.