Terminalna lucidnost. To je izraz, ki opisuje kratek čas tik pred smrtjo, ko se zdi, da si hudo bolni nepričakovano opomorejo. Prepogosto to vzbuja upanje – nerazumno upanje – pri tistih, ki bodo kmalu žalovali.
Po mnenju stratega Billa Blaina se je prav to zgodilo na ameriškem borznem trgu ta teden. Po nekaj mesecih razburkanega dogajanja je indeks S&P 500 letos praktično na ničli, kar je mnoge vlagatelje spodbudilo k razmišljanju, da bo morda vse v redu.
A obračun pride slej ko prej. Resnica je, da tarifni kaos, trajna napetost na trgu obveznic, nevarnost stagflacije in še vedno izjemno visoka vrednotenja pomenijo, da – če še niste razpršili naložb izven ameriškega trga – je zdaj skrajni čas, da to storite. (Seveda se vsi s to analizo ne strinjajo).
Tudi če ste še vedno eden redkih, ki popolnoma verjamejo, da je ameriški trg najboljši – zdaj in za vedno –, bi si morali vsaj nekoliko zavarovati pozicijo. Še posebej glede na število prikritih bikovskih trgov, ki trenutno rastejo drugje po svetu.
Morda si želite malo Evrope: reči, da gre za "prikriti" bikovski trg, bi bilo morda pretirano, a vseeno je precej impresivno, da je indeks DAX letos presegel S&P 500 za 20 odstotnih točk. Ali pa vas mika Poljska? Ta trg je letos zrasel za 29 odstotkov, zahvaljujoč hitro rastočemu gospodarstvu, razumni vrednotenji in rastočim dividendam. Morda si želite malo več Kitajske (navsezadnje predstavlja 20 odstotkov svetovnega BDP)? In kdo bi si letos želel zamuditi Latinsko Ameriko? Mehika je od začetka leta pridobila 17 odstotkov.
Z vsem tem v mislih se morda vprašate, kako bi lahko vse to vključili v eno samo naložbeno vozilo. Prvi logični korak je verjetno dobro sestavljen svetovni borzno trgovan sklad (ETF), recimo tak, ki sledi indeksu MSCI World.
A tu se pojavi težava: s tem pravzaprav ne boste veliko naredili za razpršitev. Še vedno boste imeli 71 odstotkov portfelja v ZDA, pri čemer bo prvih pet naložb ameriških mega tehnoloških podjetij. Rezultat? Še vedno zelo ameriško usmerjen – in zelo drag – portfelj. Kitajska, vsa Latinska Amerika in celo Nemčija pa bodo skrite v rubriki "drugo, 13,32 odstotka" na dejstvih o indeksu. Vse skupaj deluje precej… lani.
Warren Buffett. Foto Bloomberg
Kaj torej storiti namesto tega (če predpostavimo, da ZDA ne želite popolnoma opustiti – v tem primeru obstajajo druge možnosti)? Prva stvar, ki sem si jo ta teden podrobneje ogledala, je bil globalni ETF, ki počne nekaj precej drugačnega: sledi uspešnosti MSCI ACWI GDP-uteženega indeksa.
To je bil tudi mesec Warrena Buffetta (pravkar je napovedal svoj odhod v pokoj), enega izmed njegovih najljubših načinov razmišljanja o tem, ali je trg drag, pa je primerjava skupne tržne vrednosti delnic z BDP gospodarstva, ki ga ta trg predstavlja. O tem je nekoč dejal:
"Če ta odstotek (razmerje med tržno vrednostjo delnic in gospodarsko aktivnostjo pade na okoli 70 do 80 odstotkov, je verjetno dober čas za nakup delnic. Če pa se to razmerje približa 200 odstotkov – kot se je zgodilo leta 1999 in del leta 2000 (v času pikakom balona) – se igrate z ognjem."
Preberi še

Kupi ameriško: Kako se mora Evropa založiti z orožjem za Ukrajino
Če bo Trump odrekel pomoč Ukrajini, bi orožje zanjo od Američanov kupila Evropa.
26.05.2025

Fed bo z veseljem sprejel še en mesec umirjene inflacije
Kakšni bodo ukrepi Fed v ZDA?
25.05.2025

Vojna obvezniških prestolov: Ali prodaj Ameriko pomeni kupi Kitajsko?
Politolog Tomaž Deželan: Kitajski ugled je bil načet, a Trump ji daje priložnost, da ga opere.
26.05.2025

Banke svetujejo: Prodaj Ameriko, kupi razvijajoče trge
Bank of America priporoča selitev na vzhajajoče trge, ki so v bikovskem trendu.
22.05.2025

Dimon svari pred stagflacijo ameriške ekonomije
Fed se je pravilo odločil, da počaka z odločitvijo o obrestnih merah, meni Jamie Dimon.
22.05.2025
Trenutno je razmerje v ZDA približno 200 odstotkov. In zdaj k indeksu. Ta zajema 23 razvitih trgov in 24 trgov v razvoju, pri čemer njihova utež v portfelju ni določena glede na velikost borznega trga, ampak glede na velikost BDP posamezne države.
V zadnjem desetletju bi se vam bolje godilo z različico, uteženo po tržni kapitalizaciji, ki je močno usmerjena v ZDA – povprečna letna donosnost za desetletje do aprila znaša 6,69 odstotka. Pri različici, uteženi po BDP, pa je bila ta številka skromnih 3,76 odstotka. Tudi na pet – in desetletni ravni je prva različica zmagovalka – in to prepričljivo.
Ampak poglejte zadnje leto in videli boste zanimiv premik: tržna kapitalizacija: 10,17 odstotka, BDP: 11,65 odstotka. Letos do aprila pa je zgodba naslednja: –0,93 odstotka tržna kapitalizacija v primerjavi s 5,12 odstotkov pri BDP-uteženem indeksu.
Za tiste, ki si želijo prerazporediti portfelj v smer vrednostnih naložb, je tu še ena dobra novica: BDP-utežena različica ponuja dividendo v višini 2,59 odstotka in razmerje med ceno in dobičkom (P/E) 15,78. Za primerjavo: pri tržno uteženi različici sta ti številki 1,95 odstotka in 20,24.
Omeniti velja tudi, da ta premoč ni tako nenavadna. Od leta 1988 do 2010 je BDP-utežen indeks prehitel tržno utežen indeks za 2,7 odstotka na leto. Danes se to morda sliši noro, ampak tako je bilo včasih.
Slaba novica je, da – kolikor mi je znano – trenutno ne obstaja ETF, ki bi sledil temu indeksu. Dobra novica pa je, da bi lahko obstajal! To je priložnost, da kdo lansira finančni produkt z Buffettovim imenom. Morda se prav tu skriva bogastvo? Mogoče je to priložnost za vas?
Seveda pa niso vsi navdušeni nad idejo BDP-uteženega indeksa. Morda vam trenutno še vedno prinaša preveč tehnologije – znotraj teh državnih uteži so posamezne naložbe namreč še vedno razporejene po tržni kapitalizaciji. Tako so med prvimi petimi naložbami še vedno velika ameriška tehnološka podjetja. Morda vam prinaša tudi preveč Kitajske – Yardeni še vedno meni, da je tam nemogoče varno vlagati.
Pa pojdimo naprej k naslednji ideji.
ETF, ki sledi indeksu MSCI World Equal Weighted (to ni poslovna ideja za vas – ti skladi dejansko obstajajo). Ta indeks zajema 23 razvitih trgov po svetu. V končni sestavi imate približno 40 odstotkov v ZDA, 15 odstotkov na Japonskem ter po 6 odstotkov v Kanadi in Združenem kraljestvu (ki mimogrede ponuja ene izmed najcenejših delnic na svetu).
Prvih deset naložb se bo spreminjalo, saj bodo nekatere družbe rasle, druge pa upadale med posameznimi uravnoteženji portfelja (ob koncu aprila med top 10 ni bilo nobenega ameriškega podjetja!). A pri vsakem uravnoteženju bo vsaka delnica znova imela enako utež. Tako dobite rahel nagib proti vrednostnim delnicam in manjšo izpostavljenost trenutnim tržnim trendom, kot bi jo imeli pri indeksih, uteženih po tržni kapitalizaciji (ne končate z večjo utežjo v podjetju samo zato, ker se njegove delnice dražijo).
Izvršni direktor družbe Ryanair izvršni direktor Michael O’Leary. Depositphotos
Ponovno je priljubljeni indeks, utežen po tržni kapitalizaciji, presegel ostale na desetletni, petletni in triletni ravni. A na 12-mesečni ravni sta si oba indeksa skoraj enaka, do konca aprila pa je indeks z enako utežjo pridobil 5,37 odstotka, medtem ko je tržno uteženi upadel za 0,77 odstotka.
Če ameriški trg prehaja iz "terminalne lucidnosti" v dolgoročni vrnitvi k povprečni vrednotenjski ravni (še ena neizogibnost življenja), je morda slednji indeks boljša izbira.
P.S. Glede razpršitve naložb – z vse večjim upadom turizma v ZDA sem prejšnji teden omenila, da me skrbi, da bo Mehika ta mesec preveč zasedena. Zdaj je čas, da začnemo skrbeti tudi za Evropo. Ryanair namreč zvišuje cene, saj "Evropejci očitno raje dopustujejo doma, ker v ZDA ne čutijo sprejemljivega gostoljubja," pravi izvršni direktor Michael O’Leary.