Bodo Trump, Bližnji vzhod in Kitajska OPEC prisilili v povečanje črpanja nafte?

Članice razširjenega naftnega kartela OPEC+ že zadnjih nekaj zasedanj odlašajo z odločitvijo o povečanju načrpanih kvot, pri čemer naj bi se s podobno odločitvijo sklenilo tudi srečanje ta konec tedna. Cene nafte so namreč že večino minulega leta pod pritiskom zaradi visokih obrestnih mer, okrepljenega dolarja in povečane proizvodnje nafte v ZDA, kar so glavni razlogi, da bo OPEC+ zelo verjetno tudi na četrtkovem srečanju odložil že tolikokrat doslej napovedano povečanje črpanja.

Čeprav trgovci nestrpno čakajo na četrtkovo srečanje kartela, ki je odgovoren za približno polovico svetovnih naftnih rezerv, pa je agencija Reuters po neuradnih informacijah poročala, da se članice nagibajo k preložitvi povečanja na januarsko zasedanje. Če bi do povečanja le prišlo, naj bi se to po napovedih začelo z januarjem, in sicer za 180 tisoč sodov na dan, navaja Bloomberg.

S tem bi se spremembe načrpanih količin na trgih odrazile enkrat v prvem četrtletju prihodnjega leta, saj OPEC+ trenutno zadržuje okoli 5,86 milijona sodov na dan ali približno 5,7 odstotka svetovnega povpraševanja.

Med osrednjimi temami zasedanja, ki je bilo prestavljeno s 1. na 5. december naj bi bilo še vprašanje povečanja proizvodnje v Združenih arabskih emiratih. Razlog za preložitev je po informacijah, ki jih je na spletni strani objavil OPEC+, sovpadanje prvotnega termina z vrhom Sveta za sodelovanje v Zalivu GCC v Kuvajtu, ki se ga udeležujejo tudi predstavniki držav kartela.

 

Šarlah: Neuspešni OPEC+

Na bistvene podražitve ključne industrijske surovine že več mesecev nimajo niti redne eskalacije v nemirni bližnjevzhodni regiji, kjer se načrpa dobrih 40 odstotkov svetovne naftne produkcije. "Eskalacija je bila pričakovana na finančnih trgih, zato je premija za tveganje večinoma že vračuna v tečaje in so se trgi na to prilagodili," je pred nedavnim glede vpliva številnih konfliktnih žarišč na Bližnjem vzhodu dejal Tilen Šarlah, analitik pri Acexu.

Naftni kartel po njegovem sicer doslej ni uspel dvigniti cene nafte, za kar si je prizadeval "več kot eno leto". O pomembnejših dejavnikih, ki so privedli do tega, pa je povedal: "Makroozračje, slabši kazalniki, geopolitika, neskladnost dogovora OPEC ter na drugi strani rekordno črpanje v ZDA so odgovorni za cenovne ravni, ki jih gledamo skoraj že vse leto." Cena nafte tipa brent se je letos večinoma zadrževala v razponu od 70 do 80 dolarjev za sod, še septembra pa je dosegla najnižjo letošnjo vrednost 68 dolarjev, kažejo podatki Bloomberga.

 

Po Libanonu (z)nova vojna v Siriji?

"Cene nafte so se odbile od podpore pri 68 dolarjih za sod, ki se je izkazala za močno podporo že v preteklosti, saj je ta cenovna raven od leta 2021 poskrbela za kar šest cenovnih obratov," je v pojasnilu o cenovnih trendih ene poglavitnejših surovin nedavno zapisal Šarlah.

Cena nafte brent se je v minulem tednu na račun premirja med Izraelom in gibanjem Hezbolah znova spustila pod 72 dolarjev za sod, s čimer je njena cena v tednu dni nazadovala za 4,3 odstotka, kar je največ v zadnjih treh letih. Toda kronično nemirna regija je pred dnevi poskrbela za vnovično poglobitev negotovosti. Izrael je znova bombardiral Libanon, nasilje pa se razplamteva tudi v zamrznjeni državljanski vojni v Siriji, kjer so sirski uporniki sprožili ofenzivo in prvič po skoraj desetletju zavzeli mesto Alep.

Med najpomembnejšimi podporniki režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poleg Rusije z nafto bogati Iran, ki je po besedah docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem Primoža Šterbenca "zelo oslabljen in ranljiv". Šarlah je o omejenem vplivu bližnjevzhodnega vrenja na naftne trge zapisal, da bi "trgi reagirali na večja negativna presenečenja, kot je res velika eskalacija vojne na celotnem Bližnjem vzhodu", do česar pa ne bo prišlo, dokler ta "poteka v omejenem obsegu".

Dogajanje v regiji je pričakovano vznemirilo naftne trge, saj je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte WTI, ki bo dobavljena januarja, včeraj odšteti 68,50 dolarja, kar je sicer 50 centov več kot ob koncu trgovanja v petek. Podatki Bloomberga kažejo, da se je podražila tudi nafta brent, in sicer na 72,35 dolarja oziroma za 51 centov.

Trump 2.0 in Kitajska

Poleg naštetega lahko na gibanje cen nafte v začetku prihodnjega leta vpliv tudi uresničevanje napovedi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je že med kampanjo dejal, da bo okrepil proizvodnjo nafte s postopkom hidravličnega lomljenja (fracking). "Trumpova vlada bo verjetno zvišala cene nafte, saj je bolj naklonjen črpanju," je o vplivu razpleta političnega dogodka letos dejal Šarlah.

Na ceno lahko vpliva tudi uresničevanje njegovega širšega ekonomskega programa, ki je "bolj naklonjen znižanju davkov in deregulaciji, kar povečuje pričakovanja glede gospodarske rasti, zlasti v sektorjih, kot so nafta, obramba in bančništvo," kot pojasnjuje poznavalec.

Poleg ZDA analitiki rasti cen nafte v prihodnjem obdobju do izteka leta pripisujejo tudi napovedim krepitve kitajske gospodarske aktivnosti. Kitajska vlada namreč hiti z monetarnimi in fiskalnimi ukrepi, s katerimi poskuša v drugi polovici leta okrepiti gospodarsko rast, ki je bila na konklavih v začetku leta določena pri "okoli petih odstotkih". Najnovejši podatki indeksa nabavnih menedžerjev PMI na Kitajskem so pokazali, da se je proizvodna dejavnost v največji svetovni uvoznici nafte novembra še povečala. Indeks Caixin Global PMI se je novembra povzpel na 51,5 točke, kar je največja rast v zadnjih petih mesecih, navaja Reuters.

Podatki tako stopnjujejo pričakovanja, da se bo gospodarska aktivnost v državi v prihodnjih mesecih ob nadaljnji podpori Pekinga krepila. Poleg tega sta decembra na sporedu še dve ključni politični srečanji, na katerih bo vlada sporočila namere glede nadaljnjih spodbud.

Tudi po napovedih analitske hiše Prestige Economics naj bi se povprečne cene surove nafte prihodnje leto v primerjavi z letošnjem zvišale, kar pripisujejo nadaljnjemu rahljanju obrestnih mer in šibkemu dolarju. "Padec dolarja bi pomenil relativni dvig cen surovin in obratno," je o vzročni povezavi še povedal Šarlah.

Z naše največje družbe za prodajo energentov Petrola so glede napovedi sporočili, da "bodo derivati na trenutni cenovni ravni do izteka letošnjega leta." Po njihovem se v prvem polletju prihodnjega leta kaže "trend zmerne rasti cen neosvinčnega bencina in zmerni padec cen dizla". Ob tem pa dodajajo, da bo veliko odvisnega od "geopolitičnih razmer in vpletenosti držav članic OPEC v morebitne konflikte" ter strategije kartela glede količin črpanja nafte.

Novica je bila dopolnjena z odzivom družbe Petrol.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar