Zaradi izsušene zemlje se krči pridelek koruze v Evropi

Visoke temperature krčijo tudi pridelek koruze po Evropi. To je nova posledica poletne suše, ki je prizadela vse od prometa po reki Ren do španskih pridelovalcev oljk. Koruza, ki je bila posejana spomladi, slabo uspeva zaradi pomanjkanja dežja, saj se regija bori s ponavljajočimi vročinskimi valovi.

Tri četrtine Romunije, največje evropske pridelovalke tega žita, je prizadela suša, medtem ko je imela druga največja pridelovalka Francija najbolj suh julij v zgodovini. Tudi kmetje v delih vzhodne Nemčije bi lahko izgubili ves pridelek. Prav tako je na Madžarskem gladina Donave zaradi pomanjkanja padavin močno upadla, letina koruze pa naj bi bila najslabša vsaj od leta 2010.

Evropska unija je znižala napoved za letošnjo letino koruze na 65,8 milijona ton, kar bi bilo najmanj po letih 2018/2019. Napoved bi lahko še znižali, če se bodo razmere v Franciji in drugih državah poslabšale.

"Prejšnji konec tedna sem videl polja, kjer mi je koruza segala tik nad kolena," je dejal Helmut Messner iz nemškega odbora pridelovalcev koruze. "Delno je že rjava, torej ni procesa fotosinteze, ker so listi že odmrli. Običajno so stebla v tem letnem času visoka od 2,5 do tri metre."

Evropska koruzna polja so zadnja žrtev več tednov suhega in vročega vremena, ki je močno zmanjšalo pretok vode v ključnih rekah, kot so Ren, Rona, Donava in Pad. To hromi tako namakanje kmetijskih površin kot plovbo, omejuje transport premoga in ustavlja francosko jedrsko proizvodnjo ravno v trenutku, ko Evropa poskuša zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina.

Zaradi ruske invazije v Ukrajini se je zmanjšala tudi dobava koruze Evropi. Čeprav so cene koruze deloma upadle, ker je prva tovorna ladja z žitom zapustila pristanišče Odesa, ostajajo veliko višje, kot je običajno za ta letni čas.

Tudi pri nas obseg škode presegel prag za razglasitev naravne nesreče

V kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) pričakujejo, da bo obseg škode presegel prag za razglasitev naravne nesreče, na kmetijskem ministrstvu podatke še proučujejo. Spomladanska in poletna suša je najbolj prizadela Primorsko, Dolenjsko, Štajersko in Podravje.

"Škoda zaradi letošnje suše je že zdavnaj presegla zakonsko določeno mejo 0,3 promila BDP-ja, to je dobrih 3,5 milijona evrov," je v današnji izjavi za medije povedal predsednik KGZS Roman Žveglič. Dodal je, da je letošnja suša hujša, kot je bila leta 2017,  ko je bila škoda ocenjena na nekaj več kot 65 milijonov evrov. Suša je takrat presegla prag za razglasitev naravne nesreče.

V zelo velikih težavah bodo živinorejci, saj jim bo težko zagotoviti krmo. "Zelo težko je napovedati, kje se bo krma dobila, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo," ocenjuje Žveglič.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar