Sončni paneli krepijo povpraševanje po srebru

Cene srebra letos upada skupaj z inflacijo, a nova raziskava napoveduje rast povpraševanja po žlahtni kovini, ki postaja pomembna sestavina v rastoči panogi sončnih panelov.

Uporaba srebra v sončnih panelih bo po napovedih letos pomenila 14 odstotkov globalnega povpraševanja, medtem ko je  leta 2014 ta segment znašal le pet odstotkov, kaže letošnje poročilo Inštituta za srebro (angl. The Silver Institute). Večina rasti prihaja iz Kitajske, ki je po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) lani v obnovljive vire energije vložila okoli 550 milijard dolarjev, več kot Evropa in Združene države Amerike (ZDA) skupaj.

"Srebro je zaradi svojih prevodnih lastnosti v zadnjih letih res postalo ena ključnih surovin v proizvodnji sončnih panelov, vendar njihov delež za zdaj pomeni manjšino v svetovnem povpraševanju po srebru. Gonilo povpraševanja po srebru ostaja hramba vrednosti – podobno kot velja za zlato," pojasnjuje analitik pri NLB Skladih Jure Štimac.

Razlog, da industrija sončnih panelov potrebuje vse več srebra, ni le količina proizvedenih panelov, ampak tudi napredek tehnologije na tem področju. V naslednjih dveh do treh letih naj bi obstoječo tehnologijo PERC (angl. passivated emitter in rear cell), ki porabi 10 miligramov srebra na watt energije, postopoma zamenjali tehnologiji TOPCon in heterojunktivne celice, ki zahtevata 13 oziroma 22 miligramov srebra za watt energije, kažejo podatki raziskovalne skupine BloombergNEF.

Počasno gospodarsko okrevanje Kitajske po dolgotrajnih zaprtjih zaradi pandemije je eden od razlogov, da je cena srebra letos upadla za dobre štiri odstotke, pomemben razlog pa je tudi "v agresivni retoriki centralnih bank in postopnem upadanju inflacije", pravi Štimac. Za unčo srebra na promptnem trgu je trenutno treba odšteti okoli 22,9 dolarja, trenutno razmerje med ceno zlata in srebra pa je na ravni petletnega povprečja, kar nakazuje, da srebro ni bistveno podcenjeno, še dodaja.

Glavnino srebra proizvedejo na ameriški celini, od Severne do Južne Amerike, večinoma kot stranski produkt rudarjenja drugih materialov. Lani je 72 odstotkov proizvodnje nastalo kot stranski produkt rudarjenja svinca, cinka, bakra in zlata, kaže poročilo o industriji srebra. Redkost primarnih rudnikov srebra otežuje hitro povečanje ponudbe. Letos naj bi se po oceni inštituta proizvodnja povečala za 2 odstotka, medtem ko bo industrijsko povpraševanje naraslo za 4 odstotke.

"Če se bo cena srebra bistveno povečala, bo to spodbudilo proizvajalce sončnih panelov k iskanju alternativnih cenejših surovin, s katerimi bodo nadomestili prevodne lastnosti srebra, kar bo posledično umirilo rast cen. Vse večje povpraševanje po srebru za industrijske namene tudi spodbuja rudarje v odpiranje novih nahajališč, vendar se bo ta rešitev izrazila šele na dolgi rok, saj od investicije do zagona proizvodnje lahko traja od pet do deset let," pravi Štimac.

Po letošnjem poročilu je bilo globalno povpraševanje po srebru lani dobrih 36 tisoč ton, od tega slabo polovico (17 ton) pomeni industrijsko povpraševanje, ki vključuje fotovoltaiko, medtem ko neto fizične investicije, torej srebro kot naložbeno sredstvo, znašajo okoli deset ton žlahtne kovine.

Zgodovinsko gledano so cene tako srebra kot zlata korelirane z inflacijo, kar se kaže tudi v trenutnem obdobju visoke inflacije in rasti obrestnih mer. Zato ni nujno, da cena srebra raste izključno zaradi povpraševanja za uporabo v sončnih panelih. "Drži pa, da je sicer ključna razlika med zlatom in srebrom vseeno v tem, da ima srebro večjo industrijsko uporabo," še pojasnjuje Štimac.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar