V letošnjem letu, ki ga je krojilo zahtevno makroekonomsko okolje na čelu s povišano inflacijo, povišanimi obrestnimi merami in nestabilnimi geopolitičnimi razmerami, so se kriptovalute odrezale dobro. Bitcoin je pridobil 157 odstotkov vrednosti, kar je občutno več, kot je letos zrasla vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq, indeksa S&P 500 ter zlata.
Rast letos lahko vseeno opišemo kot nenavadno, saj se je ta zgodila v okolju z majhno nihajnostjo, manjšim obsegom trgovanja ter skromno participacijo malih vlagateljev. V 85 odstotkih trgovalnih dni je bila dnevna nihajnost cene bitcoina manj kot triodstotna, kar je najnižja volatilnost po letu 2016, so v letnem poročilu zapisali pri analitski platformi K33 Research.
Na kriptoborzah je obseg trgovanja malih vlagateljev dosegel rekordno nizke ravni v zadnjih letih. Denimo kriptoborza Coinbase je v tretjem četrtletju letos imela le 11 milijard dolarjev obsega trgovanja v primerjavi s 26 milijardami dolarjev leto pred tem. "Zmanjšano aktivnost pripisujemo zahtevnemu makroekonomskemu okolju z višjimi življenjskimi stroški in omejenimi možnostmi vlaganja v kriptovalute," so zapisali pri K33 Research.
Preberi še
Erdogan v centralno banko imenoval predavateljico s področja kriptovalut
Turška vlada naj bi prihodnje leto predstavila zakon za regulacijo kripto premoženja.
24.12.2023
Revolut na Otoku ukinja trgovanje s kriptovalutami
Številna podjetja iz kriptosveta so morala ustaviti svoje storitve, da so se prilagodila pravilom FCA.
20.12.2023
Napoved 2024: Se lahko bitcoin povzpne do rekordnih 70 tisočakov?
Cena bitcoina bi ob zagonu novega cikla rasti celotne kriptoindustrije lahko prihodnje leto dosegla nov rekord. Možen pa je tudi negativen scenarij.
28.12.2023
Alternativni kovanci slabše od bitcoina, zmagovalka solana
Druga največja kriptovaluta ether je letos imela 98-odstotno rast, kar je znatno manj od rasti bitcoina. V igri je več dejavnikov, ki so pripomogli k večji uspešnosti bitcoina. Med drugim tudi novice, ki so bile specifično vezane na bitcoin, kot je prihajajoči ETF (na borzi kotirajoči sklad) v bitcoinih, kar je prineslo optimizem pri vlagateljih in posledično pripomoglo k rasti kriptovalute.
Ether letos še zdaleč ni bil edini, katerega rast je bila manjša v primerjavi z bitcoinom. Le 24 odstotkov kovancev od 50 z največjo tržno kapitalizacijo je v rasti preseglo bitcoin, kažejo podatki poročila K33 Research.
Med zmagovalce letošnjega leta se je zapisala solana. Gre za kriptovaluto, ki je največ izgubila ob propadu kriptoborze FTX, letos pa je imela kar 906-odstotno rast.
Propad banke SVB in tožbe ameriškega regulatorja
Propad banke Silicon Valley Bank (SVB) v začetku leta je povzročil velika nihanja tako v tehnološki kot tudi v finančni industriji. SVB je bila namreč edina banka, katere poslovni model se je osredotočal na financiranje zagonskih podjetij. Do banke so bila izpostavljena tudi številna kriptopodjetja, kar je posledično vplivalo na razmere na kriptotrgu.
Zaradi propada SVB se je v težavah znašlo podjetje Circle, izdajatelj drugega največjega stabilnega kovanca na svetu USDC. Potem ko je banka razglasila stečaj, je prišlo do množične prodaje stabilnega kovanca. V nadaljevanju so se razmere stabilizirale, tako da je trenutno USDC ponovno vezan na dolar v razmerju ena proti ena.
Tožbe ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) proti Binanceu in Coinbasu so vplivale na ceno bitcoina in povzročile občasne upade na trgu. SEC je obtožila kriptoborzo Binance, da umetno napihuje obseg trgovanja, preusmerja sredstva strank ter zavaja vlagatelje glede nadzora nad trgom. Le nekaj dni po tistem, ko je SEC vložil tožbo proti Binanceu, je tožil še največjo ameriško menjalnico Coinbase, češ da se je podjetje več let izogibalo regulaciji s trgovanjem neregistriranih sredstev. Uporabnikom je dovolil trgovanje s kriptožetoni, ki so bili neregistrirani vrednostni papirji. To je povzročilo strm padec delnice Coinbase.
Leto aretacij kriptokraljev
Po lanskoletnem propadu kriptoborze FTX, je bil nekdanji čudežni deček kriptosveta Sam Bankman-Fried letos spoznan za krivega, pri čemer mu grozi tudi do največ 110 let zaporne kazni. S tem je ena največjih finančnih goljufij v zgodovini, kot so jo nekateri poimenovali, dobila epilog. Koliko časa bo sedel v zaporu, bo znano že v začetku leta 2024.
Prav tako je ameriško tožilstvo leta 2023 obtožilo domnevne goljufije soustanovitelja podjetja Terraform Labs Doja Kwona. Potem ko je bila za njim razpisana Interpolova tiralica, se je Do Kwon nekaj časa skrival v Srbiji, marca letos pa so ga aretirali v Podgorici. Črnogorsko višje sodišče je v novembru odobrilo izročitev Do Kwona, ni pa bilo jasno, ali ga bodo izročili Južni Koreji ali ZDA.
Nazadnje je kriptosvet razburila novica o odstopu glavnega izvršnega direktorja največje svetovne kriptoborze Binance Changpeng Zhao. Odstopil je, potem ko je priznal kršitve ameriške zakonodaje proti pranju denarja. Ob tem naj bi Binance plačal tudi 4,3 milijarde dolarjev kazni. Nekdanji vodja Binancea trenutno ne more zapustiti ZDA pred razglasitvijo kazensko obsodbe, ki bo razglašena v februarju.
Leto 2024 v znamenju sklada in razpolovitve
Vlagatelji v kratkem pričakujejo zeleno luč za prve ameriške ETF (kotirajoče indekse sklade), ki bodo vezani na ceno bitcoina in etherja. "Glede na trenutno rast bi lahko pozitivne novice pomenile, da bi se bitcoin spogledoval tudi s svojimi najvišjimi vrednostmi," meni Domen Kregar, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika. Novembra 2021 pri skoraj 70 tisoč dolarjih je bila vrednost dolarja najvišja. Če bi bili ETF zavrnjeni, bi to skoraj zagotovo pomenilo padec vrednosti kriptovalut, kljub temu o scenariju nepotrditve sklada ni veliko govora, še dodaja.
V prihodnjem letu lahko na rast pozitivno vpliva tudi razpolovitev bitcoina (halving), kjer se nagrada, dodeljena kriptorudarjem za vsak nov blok, ki ga narudarijo, prepolovi. Zgodovinski podatki kažejo, da se je po zadnjih dveh razpolovitvah v letu 2016 in 2020 cena bitcoina v naslednjem letu v povprečju povišala za kar 400 odstotkov.