Ekonomisti in bankirji: ECB je šele na začetku zategovanja

Evropska centralna banka (ECB) je prvič po letu 1999 zvišala ključne obrestne mere za 75 bazičnih točk. S tem postaja denarna politika po desetletju ekspanzivnosti spet restriktivna.

"Na podlagi sedanje ocene Svet ECB pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj," so po odločitvi iz Frankfurta sporočili evropski centralni bankirji. Glede višine prihodnjih dvigov se bodo na podlagi podatkov odločali od sestanka do sestanka.

"Pri tako visoki inflaciji, kot jo imamo, in napovedih, da bo še leta 2024 inflacija pod našo ciljno vrednostjo, se nam zdi restriktivna denarna politika edina smiselna. Monetarna politika v takšnih pogojih ne more biti spodbujevalna," je na tiskovni konferenci dejala Christine Lagarde, predsednica ECB. Tudi morebitna recesija ne bo spremenila poti, po kateri ECB odločno stopa – to je vrnitev inflacije na ciljno vrednost dveh odstotkov.

Kaj o prihodnjih odločitvah ECB menijo slovenski ekonomisti in bankirji?

Kaj lahko na področju denarne politike v EU pričakujemo v prihodnje, smo povprašali nekatere slovenske ekonomiste in bankirje. Ti so si enotni: ECB je šele na začetku zategovanja.

V danih okoliščinah povišane inflacije in predvidene upočasnjene gospodarske rasti so se "člani Sveta Evropske centralne banke odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka," je potezo ECB komentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

"Zgodovinsko gledano so se obrestne mere nemške centralne banke, po vzoru katere je nastala ECB, skozi 50-letno obdobje gibale od dveh do osmih odstotkov. Zadnje desetletje ničelnih obrestnih mer je tako z vidika daljšega časovnega obdobja precejšnja anomalija," je za Bloomberg Adria povedal Vasja Rant, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. "Centralna banka lahko vpliva zlasti na agregatno povpraševanje in inflacijska pričakovanja, manj pa na stran ponudbe, ki trenutno žene inflacijo. Vsekakor pa situacija, kjer je realna obrestna mera globoko negativna, kaže, da je prostora za ohlajanje agregatnega povpraševanja še precej."

Prva dama ECB je danes dejala, da se bo Svet guvernerjev ECB odločal iz meseca v mesec, in sicer na podlagi aktualnih podatkov. Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da bodo odločitve odvisne od gibanja več dejavnikov, "v prvi vrsti inflacije, kjer pričakujemo, da bo vpliv ponudbenih šokov, ki so vzrok za trenutno visoko inflacijo, izzvenel, a inflacija bo še nekaj časa vztrajala zaradi prenosov višjih cen (predvsem energije) v ostale cene in plače", je dejal za Bloomberg Adria. "Drugi dejavnik je gospodarska rast, ki peša, nenazadnje pa je tu politika ameriškega Feda in posledično razmerje med evrom in dolarjem. Nižje obrestne mere v evru pomenijo šibkejši evro v primerjavi z dolarjem, kar načeloma sicer krepi konkurenčnost evropskega gospodarstva. A po drugi strani zaradi dejstva, da svetovne blagovne borze trgujejo skoraj izključno v dolarjih, šibkejši evro pomeni dražje surovine in dodaten pritisk na inflacijo. V luči vsega tega bi lahko videli dodatna zviševanja obrestnih mer tudi v letu 2023, morda celo tja do 2,5 odstotka."

Jure Stojan iz Inštituta za strateške rešitve pa ocenjuje, da bo ECB prej ustavila dvige obrestnih mer. "Gotovo je cikel zategovanja denarne politike ECB šele na začetku. V naslednjih 12 mesecih pričakujem še več dvigov temeljnih obrestnih mer, vsaj na raven 1,4 odstotka," nam je zaupal ekonomist. "Vendar bo glavnina teh dvigov najbrž opravljena v naslednjih dveh četrtletjih, gre za t. i. 'front loading'," je še dodal.

"Za naslednjih 12 mesecev pričakujemo še nekaj dodatnih dvigov, število katerih pa je težko predvideti, saj je ECB prenehala dajati usmeritve za naprej, ampak se odločitve o dodatnih dvigih sprejemajo na podlagi najbolj aktualnih dostopnih makroekonomskih podatkov," nam je sporočil Matic Novak, vodja upravljanja z bilanco banke v NLB. "Pričakujemo pa, da se bo v tem 12-mesečnem obdobju faza zategovanja denarne politike že končala in da bodo ključne obrestne mere v tem času že dosegle vrh cikla," meni Novak.

Tudi iz NKBM so nam sporočili, da pričakujejo nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. "Ključna obrestna mera naj bi po trenutnih pričakovanjih do konca leta porasla na 1,75 odstotka in dosegla končno raven okoli dveh odstotkov v začetku leta 2023. Nadalje zviševanje obrestnih mer bo predvsem odvisno od stanja gospodarske aktivnosti v EU, inflacijskih pritiskov in drugih geopolitičnih tveganj, vezanih na cene surovin," so nam sporočili iz druge največje slovenske banke.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar