Dobra novica v poplavi slabih je, da se bodo posojila še naprej cenila

Trumpova nova trgovinska politika povzroča pravi vihar. Gospodarski obeti so se poslabšali. Dogajanje spreminja tudi denarno politiko Evropske centralne banke (ECB). Kaj se bo dogajalo z obrestnimi merami? Kaj lahko pričakujejo imetniki posojil? Kaj se dogaja z euriborjem?

Carine večajo verjetnost, da bo ECB nižala ključne obrestne mere. Ekonomisti ocenjujejo, da bo pričakovana upočasnitev gospodarstva, ki jo bodo povzročile carine ter posledice nestanovitnosti na trgih, na cene in inflacijo vplivala zaviralno in bo odtehtala inflacijske učinke morebitnih povračilnih ukrepov EU, je pisal Reuters.

Analitiki Bloomberga Adria do konca leta pričakujejo tri znižanja ključnih obrestnih mer. Pričakujejo, da bodo centralne banke v 2025 previdne. Nagibajo se bolj k čakanju kot k preuranjenim odločitvam. ''Menimo, da spodbuda, ki bi jo centralne banke dajale gospodarstvom z znižanjem obrestnih mer, v tem trenutku ne bi imela bistvenega vpliva in se ne more meriti z učinki carin.'' Zato menijo, da je potrpežljivost centralnih bank boljša možnost. ''Če koktajlu negotovosti dodamo še prosti padec cen surovin in energije, ki smo mu priča v zadnjih dneh, bodo na cene vplivale deflacijsko.''

Inflacijo izrinil strah pred krizo

Še pred dobrim mesecem so bila glede aprilskega zasedanja mnenja deljena. Si bo ECB vzela še eden premor ali obrestne mere rezala? S carinami pa postaja vse bolj jasno. Verjetnost reza na srečanju prihodnji teden se je povečala s 73,1 na 88,9 odstotka. O nižanju za 25 bazičnih točk prihodnji teden so zdaj analitiki skoraj prepričani, nekateri pa omenjajo celo rez za 50 bazičnih točk. Na trgih pričakujejo nižanje obrestnih mer na naslednjih dveh zasedanjih. Do konca leta pričakujejo med tremi in štirimi rezi.

Analitiki investicijske banke JP Morgan so v torek zapisali, da bo evrsko območje kratkoročno precej bolj trpelo, kot so pričakovali. Rast bo v naslednjih treh trimesečjih zelo šibka, zato pričakujejo rezanje ključnih obrestnih mer na naslednjih štirih zasedanjih v aprilu, juniju, juliju in septembru, je pisal Bloomberg. Financial Times je v času pisanja članka poročal o morebitnem izrednem nižanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed).

Štiri zaporedna nižanja obrestnih mer bi pomenila raven pri 1,5 odstotka, kar bi bila najnižja raven po novembru 2022, ko se je zaključevala pandemija koronavirusa.

Upadanje euriborja se je aprila pospešilo

Medbančna obrestna mera euribor, ki igra ključno vlogo pri višini obrestnih mer pri novih posojilih ter posojilih s spremenljivo obrestno mero, upada. Tako šestmesečni kot tudi trimesečni se še naprej nižata. Marca je trimesečni celo zdrsnil pod vrednost šestmesečnega. V drugi polovici se je upadanje upočasnilo. V začetku aprila se je upadanje šestmesečnega znova pospešilo. Šestmesečni euribor, ki ga uporablja večina slovenskih bank, je v zadnjih dneh doživel hitrejši upad, zdrsnil je pod 2,2 odstotka. V času pisanja članka je bil pri 2,193 odstotka.

Trimesečni euribor v zadnjih dneh upada počasneje. Takoj po napovedi carin je celo zrasel, vendar se je v zadnjih dneh spet obrnil navzdol. Upadel je na 2,293 odstotka. Imetniki posojil s spremenljivimi obrestnimi merami ter vsi, ki sklepajo nova posojila, si lahko obetajo nižje obrestne mere oziroma nižji mesečni obrok. Poudariti pa je treba, da se upadanje euriborja pri imetnikih obstoječih posojil ne odrazi takoj. V Sloveniji namreč ni pravil, ki bankam narekujejo urejanje prilagajanja višine obrestnih mer euriborju.

Na NLB je na primer največ posojil s spremenljivo obrestno mero vezanih na šestmesečni euribor, zato strankam vsakih šest mesecev pripravijo nov amortizacijski načrt. V Deželni banki Slovenije (DBS) spremenljive obrestne mere prilagajajo v skladu s pogodbo – na tri ali šest mesecev. Unicredit o spremembi vrednosti euriborja ter skupne obrestne mere stranko obvestijo na datum, ki je določen v kreditni pogodbi posamezne stranke. Podrobneje smo o usklajevanju obrestnih mer posojil pisali na povezavi.

Napoved trimesečnega euriborja neaktualna

Analitiki Bloomberga napovedujejo prihodno gibanje trimesečnega euriborja, ki v slovenskih bankah ni najbolj razširjen. Pri izračunu vrednosti spremenljive obrestne mere ga uporabljata OTP in Unicredit. Ker je bilo gibanje nazadnje ocenjeno 17. marca, to več ni aktualno. V vmesnem času se je zgodilo ogromno. Trgovinska vojna, borzni zlom ter poslabšanje gospodarskih obetov so spremenili stanje na trgih. Srednja ocena analitikov iz marca še vedno kaže pričakovani trimesečni euribor ob koncu leta pri dveh odstotkih.

Kakšne so bile obrestne mere v začetku leta?

Podatki Banke Slovenije (BS) so konec januarja pokazali, da so obrestne mere večinoma upadale. Povprečna fiksna obrestna mera za novo stanovanjsko posojilo je bila konec januarja pri 3,1 odstotka. Povprečna spremenljiva obrestna mera stanovanjskega posojila je januarja upadla s 5 na 4,1 odstotka, kažejo podatki BS. Pri novih potrošniških posojilih je povprečna fiksna obrestna mera upadla na 6,3 odstotka. Povprečna spremenljiva obrestna mera je januarja celo zrasla s 5,4 na 5,8 odstotka.

Višino obrestnih mer smo nazadnje analizirali konec februarja. Povprečna efektivna obrestna mera (EOM) za novo stanovanjsko posojilo je bila konec februarja pri 3,52 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih s spremenljivo obrestno mero je bila povprečna efektivna obrestna mera pri štirih odstotkih. Pri potrošniških posojilih je naša analiza pokazala, da je povprečna efektivna fiksna obrestna mera zrasla na 8,1 odstotka. Zrasle so tudi povprečne efektivne spremenljive obrestne mere – na 8,8 odstotka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar