Japonski institucionalni upravljavci znani po tem, da so v preteklih desetletjih kar grabili ameriški državni dolg, pa so se sedaj našli na drugi strani in pospešeno prodajajo ameriške obveznice. Za prodajo so se odločili ravno v času, ko ameriška centralna banka (Fed) skuša zmanjšati obseg dolga. Doslej so odkupili za 9.000 milijard ameriških dolarjev.
Japonci, ki sicer veljajo za največje tuje imetnike ameriških obveznic, so v zadnjih treh mesecih prodali za skoraj 60 milijard dolarjev teh vrednostnih papirjev, kažejo ocene finančne družbe BMO Capital Markets. To se morda zdi kot drobiž v primerjavi z 1,3 trilijona dolarjev ameriških obveznic, ki jih ima Japonska, a vendarle kaže, da se bo prodaja nadaljevala.
»Gre za kar pomembno vsoto prodanih obveznic in je zelo podobno razmeram, ki smo jim bili priče leta 2017 s strani Japonske,« je dejal Ben Jeffrey, strateg za obrestne mere pri BMO.
Razlog za prodajo je predvsem v vse bolj različnih monetarnih politikah ZDA in Japonske. To je vodilo do upada japonskega jena na najnižjo vrednost v zadnjih 20-ih letih, ameriški finančni trgi pa se spopadajo z vse večjo nihajnost. Vse to še dodatno viša stroške zavarovanja pred valutnimi tveganji in skorajda odpravi privlačnost višjih nominalnih donosov ameriških obveznic, še posebej pri velikih japonskih zavarovalnicah. Japonski vlagatelji tako prispevajo k pospešeni odprodaji ameriških obveznic in se verjetno ne bodo množično vračali na ta trg, vse dokler ne bo donosnost na 10-letno ameriško obveznico dlje časa nad tremi odstotki. Dejstvo je, da so za Japonce celo bolj privlačne domače obveznice, ki imajo donosnost malo nad ničlo, medtem ko ameriške obveznice ponujajo najvišje donosnosti v zadnjih nekaj letih.
Te se gibljejo okoli treh odstotkov na trgu v New Yorku. Pri kupcih, ki plačajo premijo za varovanje pred valutnim tveganjem, pa dejanska obrestna mera upade na 1,3 odstotka. To pa zato, ker so stroški varovanja pred valutnimi tveganji poskočili na 1,66 odstotka. Takšno raven smo zadnjič zabeležili v začetku leta 2020, ko se je ob začetku pandemije povečalo povpraševanje po ameriških dolarjih.
»Stroški valutnih tveganj so glavni razlog za vlaganje oziroma kupovanje ameriških državnih obveznic,« je za Bloomberg povedal Eiičiro Miura, glavni upravljavec oddelka za obveznice pri Nissay Asset Management.
Različni monetarni politiki Washingtona in Tokia
Medtem ko ameriška centralna banka zaradi naraščajoče inflacije napoveduje agresivno višanje obrestnih mer v prihodnjih mesecih, pa japonska centralna banka (BoJ), še vedno vztraja v na videz neskončnem programu spodbujanja gospodarstva. Takšna politika vse bolj slabi vrednost jena in spodkopava ekonomiko kupovanja ameriških državnih obveznic v času, ko je donosnost na japonske državne obveznice omejena na 0,25 odstotka.
Pred letom dni je 10-letna ameriška obveznica ponujala podoben donos, strošek pred valutnim tveganjem pa je znašal skromnih 32 bazičnih točk.
Obveznice nekaterih evropskih držav so bolj privlačne
Japonski vlagatelji imajo tudi druge možnosti za posle izven svoje države, kot je denimo območje evra, saj so stroški varovanja pred valutnim tveganjem še vedno na enoletnem povprečju.
»V prihodnjih šestih mesecih bo investiranje v Evropo bolj privlačno kot v ZDA, saj bodo stroški valutnih tveganj verjetno ostali na nizki ravni,« je dejal Tatsuja Higuči, izvršni direktor sklada Mitsubishi UFJ Kokusai Asset Management. »Med obveznicami evropskih držav so zanimive predvsem Španija, Italija in Francija, če gledamo razlike v donosih.«
Nestabilna valutna razmerja
Običajno japonski vlagatelji kupujejo petletne in desetletne ameriške obveznice, zavarovalnice in pokojninski skladi pa so bolj osredotočeni na 30-letne ameriške obveznice. Upanje, da bodo japonski vlagatelji pograbili ameriški dolg ob začetku novega fiskalnega obdobja, ki se je začelo aprila, pa je skopnelo, saj velike japonske zavarovalnice ponovno preučujejo svoj odnos do dolžniških instrumentov izven domovine, predvsem zaradi nestabilnih valutnih razmerij, ki je posledica napovedanega zaostrovanja monetarne politike Feda.
»Fed je izjemno agresiven glede obrestnih mer,« je dejal John Madziyire, portfeljski upravljavec pri Vanguard Group. »Le kdo bo kupoval zdaj, ko pa pričakuje, da bo ameriški državni dolg kasneje bolj privlačen.«
Eden izmed indeksov ameriških obveznic je namreč letos izgubil več kot osem odstotkov. Vse je odvisno od tega, kje se bo ustalila donosnost na 10-letne obveznice v rangu od 2,8 odstotka do 3,1 odstotka, ko bodo trgi prebavili prihajajoči sestanek ameriške centralne banke in četrtletno prodajo dolga ameriškega finančnega ministrstva. Donosnost na 10-letne obveznice je na kratko zrasla nad tri odstotke v ponedeljek, kar se je zgodilo prvič po letu 2018.
»Japonski vlagatelji bodo počakali, da se trg z dolgoročnimi vrednostnimi papirji nekoliko stabilizira,« je dejal George Goncalves, vodja oddelka za makro strategijo pri MUFG. »Če se bo donosnost na 10-letni dolg umirila v maju, bo to gotovo pritegnilo kupce.«