.webp){kind=icon}
Člani Sveta Evropske centralne banke (ECB) so na današnjem monetarnem srečanju odločili, da vnovič ohranijo ključne obrestne mere nespremenjene. Ključnih obrestnih mer niso spreminjali niti v ameriški (Fed) niti v angleški centralni banki. Švicarska centralna banka se je pridružila ameriški in angleški s premorom. Presenetila je centralna banka na Norveškem, ki je ključne obrestne mere vnovič zvišala.
''Svet ECB je danes sklenil, da ključne obrestne mere ECB ostanejo nespremenjene. Medtem ko se je inflacija v zadnjih mesecih znižala, se bo v bližnji prihodnosti verjetno začasno spet okrepila. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za evroobmočje naj bi se inflacija v naslednjem letu postopoma zniževala, preden se bo leta 2025 približala cilju Sveta ECB pri dveh odstotkih,'' so zapisali v ECB.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo inflacija leta 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, 2,7 odstotka leta 2024, 2,1 odstotka leta 2025 in 1,9 odstotka leta 2026. V primerjavi s septembrskimi projekcijami to pomeni popravek navzdol za leti 2023 in 2024. Osnovna inflacija se je novembra umirila. Dodajajo, da domači cenovni pritiski ostajajo visoki, predvsem zaradi močne rasti stroškov dela. Pričakujejo, da bo jedrna inflacija brez energentov in hrane leta 2023 v povprečju znašala pet odstotkov, leta 2024 2,7 odstotka, leta 2025 2,3 odstotka in leta 2026 2,1 odstotka.
Preberi še
Do kdaj bodo obrestne mere ECB ostale na trenutnih ravneh?
Prvo spremembo obrestnih mer ECB trgi pričakujejo ob koncu prvega četrtletja 2024.
14.12.2023
Bo ECB prva začela zniževati obrestne mere v 2024?
Ugibanja trgov je spodbudila članica odbora ECB Isabel Schnabel.
06.12.2023
Fed brez presenečenj: Obrestne mere ostale na najvišji ravni po 2001
Prvič po marcu 2021 so določili, da obrestnih mer ne bodo več zviševali.
13.12.2023
Člani Sveta ECB namreč niso povsem prepričani, da je nevarnost za rast potrošniških cen že mimo. Inflacija v evrskem območju, ki je lani presegla 10 odstotkov, je bila novembra zgolj 2,4 odstotka, kar je najnižja raven v več kot dveh letih. S tem je zelo blizu dvoodstotnega cilja ECB. Bloombergova anketa med analitiki kaže, da bi se gospodarstvo lahko v zadnjem četrtletju ponovno skrčilo za 0,1 odstotka. V začetku leta 2024 nato napovedujejo rahlo okrevanje.
Trgi pričakujejo, da bi lahko v naslednjih 12 mesecih ECB izvedela šest znižanj obrestnih mer za 25 bazičnih točk. S tem bi se ključna obrestna mera znižala za 150 bazičnih točk na 2,5 odstotka, kažejo podatki Bloomberga.
Medbančna obrestna mera euribor, po kateri si denar med sabo izposojajo banke v območju evra, se niža. Opazno se je znižal šestmesečni euribor, ki je trenutno pri 3,945 odstotka. Zbližal se je s trimesečnim euriborjem, ki je trenutno pri 3,925 odstotka.
Analitiki Bloomberga, ki napovedujejo gibanje trimesečnega euriborja, ocenjujejo, da se več ne bo višal. V prihodnjih trimesečjih naj bi se počasi nižal. Kako naj bi upadal, je razvidno iz spodnjega grafa.
ECB namerava v prvi polovici leta 2024 še naprej v celoti reinvestirati glavnice iz zapadlih obveznic, kupljenih v okviru protipandemičnega programa PEPP, sporočajo. V drugi polovici leta namerava zmanjšati portfelj PEPP v povprečju za 7,5 milijarde evrov na mesec. Svet ECB namerava konec leta 2024 prekiniti ponovne naložbe v okviru PEPP.
