Do kdaj bodo obrestne mere ECB ostale na trenutnih ravneh?

Prva dama Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde bo v govoru po četrtkovem srečanju centralnih bankirjev verjetno poskušala ublažiti tržna pričakovanja glede prvega znižanja obrestnih mer v prihodnjem letu. Hkrati pa se ugiba, ali ne bo evrsko gospodarstvo do konca leta pristalo v blagi recesiji. Nove gospodarske napovedi bodo tako morda glavno sporočilo decembrskega srečanja.

Bloombergova anketa med analitiki namreč kaže, da bi se gospodarstvo lahko v zadnjem četrtletju ponovno skrčilo za 0,1 odstotka. V začetku leta 2024 nato napovedujejo rahlo okrevanje.

Ne glede na ugibanja o prihodu recesije ECB verjetno, tako kot Fed, obrestnih mer ne bo spreminjala. Depozitna obrestna mera bi tako ostala pri septembrskih štirih odstotkih, obrestna mera za mejno refinanciranje pri 4,5 odstotka in obrestna mera mejnega posojila pri 4,75 odstotka.

Tudi analitiki Bloomberg Adria ne pričakujejo dviga obrestnih mer. "Skupna inflacija se po zadnjih podatkih še naprej znižuje, še pomembneje pa se znižuje jedrna inflacija, ki je po zadnjem novembrskem podatku 3,6-odstotna. Ko k temu dodamo gibanje indeksa razpoloženja menedžerjev in ples evrskega območja na robu recesije, potem vidimo, da prostora za nadaljnjo rast referenčnih obrestnih mer ECB ni več," meni analitik Mihael Blažeković. 

Odločitev ECB bo znana danes ob 14. uri, Lagardova pa bo javnost nagovorila 30 minut pozneje. Pričakuje se, da bo nedvoumno ponovila, da bo treba nekaj časa ohraniti sedanje ravni obrestnih mer, da se vrne inflacija na dvoodstotni cilj.

Člani Sveta ECB namreč niso povsem prepričani, da je nevarnost za rast potrošniških cen že mimo. Inflacija v evrskem območju, ki je lani presegla 10 odstotkov, je bila novembra zgolj 2,4 odstotka, kar je najnižja raven v več kot dveh letih. S tem je zelo blizu dvoodstotnega cilja ECB, kar je spodbudilo stave vlagateljev za znižanje obrestnih mer v začetku prihodnjega leta.

Po besedah Blažekovića so obrestne mere za posojila podjetjem in gospodinjstvom v zadnjih dveh letih močno zrasle. "Pričakujemo, da bodo obrestne mere za kredite v prihodnjih mesecih še rasle, vendar veliko počasneje, kot smo bili priča letos. Rast obrestnih mer za depozite in dvig premije za tveganje bi lahko povzročila rahlo rast obrestnih mer," meni Blažeković.

Ugibanja glede prvega znižanja obrestnih mer v letu 2024

Finančni trgi so ob novembrskih podatkih glede višine inflacije postali veliko bolj prepričani v znižanje obrestnih mer v prihodnjem letu. Trenutno trgi obrestnih zamenjav kažejo 50-odstotno verjetnost, da bi do prvega znižanja obrestnih mer v višini 25 bazičnih točk prišlo v marcu. Na podlagi teh projekcij bi lahko bila ECB prva od večjih centralnih bank, ki bi začela popuščati monetarno politiko.

Ob tem trgi pričakujejo, da bi lahko v naslednjih 12 mesecih ECB izvedel šest znižanj obrestnih mer za 25 bazičnih točk. S tem bi se ključna obrestna mera znižala za 150 bazičnih točk na 2,5 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. 

Bolj previden v napovedi je Blažeković, ki prvega znižanja obrestnih mer ne vidi do sredine leta 2024. "Previdna drža centralne banke bo verjetno vodila v postopno upadanje obrestnih mer do konca leta 2024, kar bi lahko znižalo obrestno mero refinanciranja na 3,75 odstotka do konca leta (zmanjšanje za 75 bazičnih točk)," pojasnjuje Blažeković.

Da bo pozornost namenjena komentarjem v zvezi s trenutnimi ravnmi obrestnih mer, pričakujejo tudi v Generali Investments. "Trg nakazuje prve reze obrestnih mer že v pomladnih mesecih. Slednje se ne sklada z napovedmi centralnih bank o politiki obrestnih mer 'višje za dalj časa'," so zapisali.

Stališče vlagateljev se je še okrepilo po izjavi Isabel Schnabel, ki je znana po svoji jastrebji naravnanosti, da inflacija kaže "izjemno" upočasnitev in da je novo zvišanje stroškov izposojanja "precej malo verjetno". Trgi sicer že dolgo zavračajo možnost nadaljnjega zaostrovanja, vendar je Schnabel kljub temu opozorila, da je še prezgodaj za popolno izključitev novih dvigov obrestne mere.

Bloomberg

 

Ekonomisti pri Deutsche Bank so v začetku tega meseca zapisali, da znova premikajo možnost prvega znižanja obrestnih mer ECB na april. Sprva so napovedali, da se bo prvo znižanje zgodilo že v marcu, a nato upoštevali nove podatke o inflaciji.

Konje miri tudi predsednik Bundesbank in centralni bankir Joachima Nagela, saj je dejal, da ECB še ni na točki, ko bi morala razmišljati o znižanju stroškov zadolževanja. "Bilo bi prezgodaj, da bi kmalu znižali obrestne mere ali špekulirali o takih korakih," je dejal nemški centralni bankir. Ob tem je dodal, da se bo glavni učinek zaostrovanja politike na inflacijo šele pokazal.

Kdaj se bo končal program PEPP?

Hitro upadanje inflacije v evrskem območju krepi pričakovanja, da se bodo obrestne mere ECB znižale že marca. To pa bi bilo precej, preden nameravajo prodati za 1.700 milijard evrov obveznic, kupljenih v okviru protipandemičnega programa PEPP, poroča Bloomberg.

Svet ECB namreč namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, znova investirati vsaj do konca leta 2024. Če ne bo prišlo do sprememb trenutnega časovnega okvira, se bo to prekrivalo s ciklom zniževanja obrestnih mer. To bi pomenilo, da bi ECB na eni strani monetarno politiko zategoval, na drugi sproščal. Ob tem bi bili zmedeni tudi vlagatelji na finančnih trgih glede ciljev ECB, zato več članov Sveta ECB želi hitrejši umik programa PEPP.

O tem bodo verjetno guvernerji razpravljali tudi na četrtkovem srečanju. Po poročanju Bloomberga ekonomisti iz Societe Generale napovedujejo, da bo ECB pospešila izstop iz programa PEPP na podoben način, kot se je odločila, da z julijem 2023 ne bodo več reinvestirala glavnic zapadlih obveznic iz programa APP.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar