Fed brez presenečenj, nižanje obrestne mere v 2024 bo bolj postopno

Po pričakovanjih je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) na današnjem srečanju ohranila obrestne mere na isti ravni. Tako se je zgodilo drugič, odkar ameriški Fed zvišuje obrestne mere, da se bodo člani Fedovega odbora za odprti trg (FOMC) odločili za premor. Ključna obrestna mera je tako ostala v razponu med 5,25 in 5,5 odstotka. Kljub temu pa so bili v Fedu jasni, da pričakujejo še eno zvišanje pred koncem leta in da bo nižanje obrestne mere prihodnje leto bolj postopno, kot so sprva pričakovali.

 Čeprav Fed z odločitvijo ni presenetil, pa obstaja precejšnja negotovost glede tega, kako se bodo obrestne mere gibale prihodnje leto. Sodeč po dokumentih, ki so jih razkrili, bo Fed šel v smeri bolj restriktivne politike in pristopa k višjim obrestnim meram za dalj časa. 

Projekcije, ki jih objavlja Fed, so pokazale veliko verjetnost še enega dviga letos, nato pa naj bi v prihodnjem letu sledili dve znižanji obrestnih mer, kar pa pomeni počasnejše nižanje, kot so sprva napovedali. V prejšnji projekciji so namreč predvideli štiri nižanja obrestnih mer dve manj, kot je bilo navedeno med zadnjo posodobitvijo junija. To bi pomenilo, da bi obrestne mere ostale nad petimi odstotki. Poleg tega, da drži obrestne mere na razmeroma visokih ravneh, Fed še naprej zmanjšuje svojo bilančno vstoto. 

Dolgoročno so člani FOMC za 2026 napovedali 2,9-odstotno obrestno mero. To je tista raven, ki jo Fed šteje za "nevtralno" obrestno mero, ki ni niti stimulativna niti omejevalna za rast. Odbor je svojo napoved  za leto 2026 predstavil prvič. Dolgoročna pričakovana nevtralna obrestna mera je ostala pri 2,5 odstotka.

Ameriški BDP bo letos rasel po 2,1-odstotni stopnji

Fed je na srečanju popravil tudi pričakovanja o gospodarski rasti za letos, tako da naj bi se bruto domači proizvod ZDA letos povečal za 2,1 odstotka. To je dvakrat več od junijske ocene in jasno kaže, da Fed v kratkem ne pričakujejo recesije. Obeti za rast BDP za leto 2024 so se z 1,1 dvignili na 1,5 odstotka.

Prav tako so spremenili napoved glede pričakovane stopnje inflacije, merjena z osnovnim indeksom cen izdatkov za osebno potrošnjo, in sicer na 3,7 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke nižje kot junija. Navzdol so popravili tudi stopnjo brezposelnosti, saj zdaj pričakujejo, da bo ta 3,8-odstotna, medtem ko so junija napovedali 4,1-odstotno brezposelnost.

Odbor FOMC je označil gospodarsko aktivnost kot "rast s solidno hitrostjo", medtem ko jo je v prejšnjih izjavah označil za zmerno. Opozorili pa so, da se je odpiranje delovnih mest v zadnjih mesecih upočasnilo, vendar ostaja močno. 

Trenutna višina dovolj restriktivna

"Trenutna raven ključne obrestne mere je že dovolj visoko, da deluje restriktivno na pomembne monetarne agregate. Pričakuje se kvečjemu morda še en dvig v višini 0,25 odstotka do konca leta, ni pa rečeno, da se bo to zgodilo ta teden," je pred odločitvijo dejal Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih. 

Možnost znižanja obrestne mere je v tem trenutku zelo majhna. "Čeprav je ameriško gospodarstvo doslej pokazalo stabilnost in odpornost na dvigovanje obrestnih mer, vidimo, da monetarno zaostrovanje še vedno deluje, vendar z določeno zamudo. Zadnji podatki o postopnem ohlajanju trga dela namreč govorijo v korist ustavljanja obrestnih mer, kar je razvidno iz zadnjega odčitavanja stopnje brezposelnosti, ki je nad pričakovanji," je pred odločitvijo pojasnil analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

"Za finančne trge bo verjetno pomembnejša retorika in ocena Feda glede dinamike jedrne inflacije, trga dela in gospodarske aktivnosti. Ker ti dejavniki še ne kažejo opazne šibkosti, je večja verjetnost, da bodo ponovno dvignili obrestno mero ali pa to odložili, da ne bi presenetili trgov, in jo pospremili s komentarjem o potrebnem dvigu v prihodnje," stanje ocenjuje Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov v družbi Triglav Skladi.

V iskanju namigov za korekcijo obrestnih mer navzdol

V anketi med 46 ekonomisti, ki jo je izvedel Bloomberg pred zasedanjem Feda, je bila povprečna napoved ključne obrestne mere v razponu med 5,25 in 5,5 odstotka. Tudi mediana napovedi, kdaj bo dosežen vrh tega monetarnega cikla, je pri 5,5 odstotka. Zgornja meja napovedi ekonomistov pa je pri šestih odstotkih. Različni pa so njihovi pogledi na to, kako hitro bo prihodnje leto Fed spuščal obrestne mere.

"Razlika med ključno obrestno mero in uradno stopnjo inflacije je že realno pozitivna. Kako dolgo bo Fed potem obrestne mere držala na tej ravni, bo najbrž znova odvisno od gibanja inflacijskih številk, še bolj pa brezposelnosti," poudarja Mizerit. Monetarna politika namreč deluje s precejšnjo zamudo, ocenjuje se, da dvig obrestnih mer potrebuje nekje med devet pa celo do 18 mesecev, da se občuti v realnem gospodarstvu.

Po njegovih besedah bo ravno zaradi tega zdaj Fed deloval veliko bolj pazljivo in z manjšimi koraki. "Zniževanje inflacije proti dvoodstotnemu cilju bi Fedu omogočilo manjše korekcije obrestne mere navzdol v letu 2024, vendar najbrž ne več v območje ekspanzivne monetarne politike," napoveduje Mizerit. 

"Politika centralne banke je zasledovati inflacijo blizu dveh odstotkov skozi daljše obdobje. To v obdobju povišane inflacije pomeni bolj restriktivno denarno politiko, tudi za ceno znižanja gospodarske aktivnosti," pravi tudi Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb v Generali Investments.

Fed znižuje tudi bilančno vsoto

Obrestne mere v ZDA so precej visoke za vse oblike zadolževanja. "Obrestne mere za avtomobilska posojila so za 300 bazičnih točk višje kot lani, obrestne mere za potrošniška posojila se gibljejo okoli 11,5 odstotka, kar je 250 bazičnih točk več kot v enakem obdobju lani," ponazarja Blažeković. Nepremičninski sektor po njegovih besedah prav tako pričakuje upočasnitev, če pogledamo povpraševanje po stanovanjskih posojilih, ki je najnižje v zadnjih 30 letih, povprečne fiksne hipotekarne obrestne mere pa so nad sedmimi odstotki.

Po besedah Mizerita bi morebiten pojav recesije in spremljajoče večje povečanje brezposelnosti utegnilo Fed znova prisiliti v bolj konkretno ukrepanje, a je za zdaj brezposelnost dovolj nizka, da ne povzroča skrbi. "Ne pozabimo, poleg orodja obrestnih mer je tukaj še bilančna vsota Fed, ki je trenutno v fazi avtomatskega zniževanja. Finančni trgi po moji oceni morda nekoliko preoptimistično pričakujejo hiter povratek nazaj v območje ekspanzivne monetarne politike," opozarja Mizerit.

 
Fed namreč na trg denarja vpliva tudi prek kanala zmanjševanja presežne likvidnosti v sistemu, kar počne postopoma tako, da obveznicam v portfelju dovoli zapadlost in jih ne reinvestira, kot je to počel med kvantitativnimi sproščanjem. "Posledično se je bilanca stanja Fed v zadnjem letu zmanjšala za okoli 11 odstotkov, vendar je bilanca še vedno dvakrat višja kot v letu pred pandemijo 2019. Zato pričakujemo, da se bo ta proces nadaljeval ne glede na odločitev o obrestnih merah," meni Blažeković.

Inflacijski cilj dosežen šele leta 2026?

Zanimivo bo videti, kako člani FOMC gledajo v prihodnost in kako visoke bodo obrestne mere dolgoročno, so se pred odločitvijo strinjali ekonomisti. "Monetarne oblasti so v preteklosti sicer že večkrat poskušale z dvigom obrestnih mer izpeljati tako imenovani mehak pristanek pregretega gospodarstva, vendar je statistika uspešnosti teh manevrov bolj žalostna," pravi Mizerit. Gospodarstva razvitih držav so obrestno zelo občutljiva. Temeljijo namreč na refinanciranju dolgov, tako da je iskanje trajnega ravnotežja z zunanjimi posegi v tako kompleksnih sistemih po njegovem mnenju skoraj misija nemogoče.

"Predvsem zadnji skoki cene nafte nakazujejo, da bi lahko inflacija v prihodnjih mesecih ponovno poskočila, in to je nekaj, kar Fed zagotovo ne želi videti," pa poudarja Simon Skubin iz Optimtraderja. Trenutne obrestne mere so po njegovem mnenju še najbolj problematične za same ZDA, ki ustvarjajo plačilnobilančni deficit in ga morajo refinancirati z zadolževanjem po višjih obrestnih merah, kot smo jim bili priča od finančne krize 2008 naprej.

"Dodatno prihajamo v ZDA v volilno leto in politika preprosto ne bo dopustila nadaljevanja restriktivnosti. Sam pričakujem, da je Fed dvige končal," meni Skubin. 

Dopolnjeno z odločitvijo Feda in izjavo Powella.