Med tem ko je bil bančni sistem v ZDA in Švici zaradi izjemne rasti ključnih obrestnih mer pod velikim pritiskom, je v Sloveniji situacija rožnata. Gospodarsko okolje je ob trenutni denarni politiki, s katero se poskuša obrzdati inflacijo, za poslovanje bank in ustvarjanje njihovega dohodka ugodno, ugotavlja Banka Slovenije (BS) v poročilu o poslovanju bank.
Gre za sanjske razmere. Banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje zadolževanja, medtem ko so bili dvigi obrestnih mer na vloge majhni. Posledično so bili neto obrestni prihodki izredno visoki. V prvih štirih mescih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojili.
Neto dohodek višji za 68 odstotkov
Bruto dohodek bank je medletno zrasel za tretjino, neto dohodek pa za 68,7 odstotka na 239,8 milijona evrov. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih štirih mesecih leta za 75,6 odstotka presegel lanskega v enakem obdobju. V štirih mescih so banke ustvarile 197,8 milijona evrov dobička po obdavčitvi – 68,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Kapitalski količniki bančnega sistema so se v prvem četrtletju leta glede na konec 2022 povišali. Likvidnost slovenskega bančnega sistema se je aprila še izboljšala.
Preberi še
Potrošniška posojila: Visoke obresti niso edini strošek
Kljub višjim stroškom najema posojil se obseg potrošniških posojil povečuje.
14.06.2023
Primerjava obrestnih mer: Tako visoke nudjio banke ta hip
Pri potrošniških posojilih so razlike med EOM bank lahko velike.
09.06.2023
Banka Slovenija lani poslovala z dobičkom, kako je ustvarila presežek?
Obrat v zaostritev denarne politike je negativno vplival na finančni rezultat centralnih bank.
09.06.2023
Banka Slovenije sprošča omejitve kreditiranja: Do posojila tudi tisti z minimalno plačo
Banka Slovenija naslavlja samo tiste, ki so bili s po povišanju minimalne plače izrinjeni iz kreditiranja.
07.06.2023
Delež nedonosnih izpostavljenosti se je znižal na doslej najnižjo raven. Kapitalski količniki so se zaradi znižanja kreditne izpostavljenosti, zadržanih dobičkov povišali pri večini bank. Likvidnost bank se je aprila še povečala. Kazalnik likvidnostnega kritja (LCR) se je zvišal na 311 odstotkov in še naprej močno presegal minimalno regulatorno zahtevo, ki je postavljena pri 100 odstotkih.
Rast vlog gospodinjstev se upočasnjuje
Vloge gospodinjstev so se v prvih štirih mesecih še povečale, vendar precej manj kot v preteklih letih, piše BS. Še naprej ostajajo robusten vir financiranja slovenskega bančnega sistema. Obseg vlog se je povečal za 44 milijonov evrov na 25,8 milijarde evrov, oziroma 51,5 odstotka bilančne vsote. To Slovenijo uvršča na prvo mesto med državami evrskega območja po pomembnosti tega vira financiranja.
Rast vlog gospodinjstev se je po lanskem povečevanju letos do aprila na medletni ravni upočasnila na 6,2 odstotka. Kljub temu ostaja visoko nad povprečno rastjo evrskega območja, kjer je 1,4-odstotna. V BS ocenjujejo, da bi se lahko trend upočasnjevanja medletne rasti vlog gospodinjstev nadaljeval tudi v drugem četrtletju.
S postopno rastjo depozitnih obrestnih mer se je trend povečevanja vlog na vpogled, ki je bil prisoten v preteklih letih, obrnil. Nadaljnji dvig obrestnih mer bo verjetno spodbudil varčevalce k vezavi vsaj dela njihovih prihrankov, zato lahko pričakujemo, da se bo struktura ročnosti vlog tudi v prihodnje spreminjala v smeri naraščanja vezanih vlog. Obrestne mere na depozite kljub dvigu trenutno zaostajajo za povprečjem evrskega območja. Slovenske banke namreč ob visokem obsegu likvidnih sredstev in vlog nebančnega sektorja, ki jih lahko usmerijo v kreditiranje, ne hitijo z zviševanjem obrestnih mer.
Kreditiranje s potrošniškimi posojili raste
Rast posojil gospodinjstvom se je letos z visoke lanske ravni ob vse višjih obrestnih merah še naprej umirjala, vendar je do aprila ostala precej nad povprečjem evrskega območja. S 5,5 odstotka je bila v primerjavi z decembrom 2022 nižja za 2,3 odstotne točke, za 3,0 odstotne točke pa je še naprej presegala povprečno rast v evrskem območju. Tekoče kreditiranje s stanovanjskimi posojili se je letos do aprila stabiliziralo na ravni pred marcem 2021
Obseg stanovanjskih posojil stagniral in bil aprila v primerjavi z decembrom 2022 manjši za tri milijone evrov. V istem obdobju lani je zrasel za 281 milijonov evrov. Istočasno se kreditiranje gospodinjstev s potrošniškimi posojili še naprej krepil. Obseg se je v prvih štirih mesecih povečal za 54 milijonov evrov, med tem ko se je v istem obdobju lani zmanjšal za tri milijone evrov. Povprečne obrestne mere za novoodobrena stanovanjska posojila so se tudi letos zviševale, vendar precej počasneje kot v drugi polovici lanskega leta.