Banka Slovenije je v lanskem letu ob zmanjšanju rezervacij za splošna tveganja zabeležila presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,75 milijonov evrov. V skladu z Zakonom o Banki Slovenije se 25-odstotni delež poziroma dobrih 437 tisoč evrov nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek pa se prenese v splošne rezerve Banke Slovenije. Kako centralna banka ustvari dobiček?
Ob močni krepitvi inflacije so se centralne banke lansko leto odločile za normalizacijo denarne politike. Obrat v zaostritev denarne politike je sicer negativno vplival na finančni rezultat centralnih bank znotraj Evrosistema in tudi širše.
"Dvig ključnih obrestnih mer namreč na eni strani pomeni, da na del svojih obveznosti, kot so vloge države in bank, centralne banke plačujemo vse višje obrestne mere, medtem ko se večji del naših sredstev, kot so obveznice javnega in privatnega sektorja, kupljene v času zdravstvene krize, obrestuje po bistveno nižjih obrestnih merah," so pojasnili v sporočilu Banke Slovenije.
Poudarili so, da so se na takšne razmere pripravili že v preteklih letih. Tako so vsako leto od leta 2007 del dobička prerazporedili v rezerve oziroma tako imenovane kapitalske blažilnike.
"Del teh blažilnikov v višini 138,5 milijona evrov smo letos porabili za pokrivanje izgub iz negativnih učinkov prevrednotenja vrednostnih papirjev, ki izhajajo iz povišanja zahtevanih donosov v letu 2022," so zapisali. Prav z zakonom določena popolna finančna neodvisnost z vidika sposobnosti oblikovanja zadostnih finančnih blažilcev torej omogoča centralni banki, da tudi v obdobjih, ki so z vidika finančnega rezultata manj ugodna, opravlja naloge.
"Ob tem ponovno pojasnjujemo, da je osnovni cilj Evropske centralne banke in tudi Banke Slovenije ohranjanje stabilne rasti cen, pri čemer je dobiček/izguba stranski učinek teh prizadevanj. Enako velja tudi za nacionalne centralne banke," poudarjajo.
Glavni vir prihodkov so bile obresti od instrumentov in portfeljev denarne politike ter od lastnih naložb v vrednostne papirje. Neto obrestni prihodki so v letu 2022 znašali 130,8 milijona evrov in so bili za 29,6 milijona evrov nižji v primerjavi s predhodnim letom. Stroški poslovanja so v letu 2022 znašali 45,9 milijona evrov in so bili za 2,8 milijona evrov višji od predhodnega leta, pri čemer so stroški dela predstavljali večino stroškov (66 odstotkov).
Kako nastanejo prihodki in odhodki?
Kako nastaneta dobiček ali morebitna izguba, so pojasnili na spletni strani Banke Sloveniej. Centralne banke v glavnem poslujejo preko bančnega sistema. Bankovci so vredni veliko več, kot stane njihova proizvodnja. Poslovne banke te bankovce dobavljajo prek svojih podružnic in bankomatov, da pa bi to lahko počele, jih morajo 'kupiti' od Eurosistema in mu pri tem kot zavarovanje predati različne vrednostne papirje. Ti vrednostni papirji so za BS vir dohodka.
Drug vir prihodkov centralne banke so obresti, ki jih poslovne banke plačajo, ko si pri nas sposodijo denar. ECB in nacionalne centralne banke so kupile tudi veliko vrednostnih papirjev, na primer državnih obveznic. S temi nakupi so pomagali gospodarstvu v času, ko so bile obrestne mere zelo nizke. "Naš cilj je bil preprečiti, da bi inflacija predolgo ostala prenizka. Vrednostni papirji, ki smo jih kupili, so lahko vir prihodkov," so pojasnili.
Kot zadnje, centralne banke hranijo devizne rezerve in druge naložbe, ki prav tako ustvarjajo prihodek. Ko poslovne banke hranijo vloge pri Eurosistemu, morajo zanje plačati obresti. "Za nas je to torej odhodek. Ta se lahko poveča, če na primer v okviru denarne politike zvišamo obrestne mere," dodajajo pri BS.
Kot stranski učinek teh dvigov obrestnih mer se je močno in hitro povečal tudi znesek obresti, ki jih centralne banke Eurosistema plačujejo poslovnim bankam za njihove vloge. Po drugi strani pa se prihodki, ki jih centralne banke ustvarjajo z vrednostnimi papirji v svoji lasti, niso povečali v enakem obsegu, saj državne obveznice ne prinašajo velikih obresti, ker so bile kupljene v času nizkih obrestnih mer. Pogosto imajo tudi dolgo zapadlost.
.webp){kind=icon}
