Svet Evropske centralne banke (ECB), ki ga vodi Christine Lagarde, se je sestal na izrednem srečanju, "da bi razpravljal o trenutnih tržnih razmerah". Kot so sporočili, želi ECB ustvariti nov mehanizem za boj proti neutemeljeni rasti donosnosti na obveznice predvsem bolj ranljivih članic evroobmočja, s čimer bi zmanjšali dolžniško breme teh držav. Na obvezniških trgih namreč vlada napetost zaradi napovedi ECB o prvem zvišanju temeljne obrestne mere po več kot desetletju.
"Odkar se je decembra 2021 začel postopen proces normalizacije politike, se je Svet ECB zavezal, da bo ukrepal, če ponovno pride do tveganja glede razdrobljenosti med državami v Evropi. Pandemija je povzročila trajnejšo ranljivost v gospodarstvu evroobmočja, vendar obstajajo določene razlike med državami. Tako moramo poskrbeti za enakomeren prenos normalizacije denarne politike," so zapisali v uradni izjavi ECB.
Na podlagi ocene se je Svet ECB odločil, da bo omogočil prožnost pri reinvestiranju zapadlih glavnic v okviru pandemskega programa odkupovanja obveznic (PEPP). S tem bodo ohranili delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike, ki je predpogoj, da bo ECB sposobna izpolniti svoj cilj glede stabilnosti cen.
Preberi še
Gospodarstva plačujejo pozno ukrepanje centralnih bank
Tudi ko so se lanskoletne napovedi o inflaciji izkazale za napačne, večje centralne banke niso dovolj hitro ukrepale s strožjo monetarno politiko.
15.06.2022
Danes izredni sestanek ECB; skrbi jih dogajanje na obvezniškem trgu
Vse oči so uprte v dogajanje na obvezniškem trgu. Zahtevane donosnosti državnih obveznic so precej poskočile, najbolj zaskrbljujoč je dvig donosnosti italijanskih.
15.06.2022
Evrsko območje se je veliko naučilo iz izkušenj pred desetletjem, ko se je prav tako soočilo z dolžniško krizo v nekaterih perifernih članicah. Enako tveganje zaznavajo tudi vlagatelji, ki so začeli pospešeno prodajati obveznice najranljiveših držav EU.
ECB je namreč prenehala z neto nakupi v okviru programa PEPP, kmalu pa bo zaključila tudi z izvajanjem rednega programa odkupov APP. V juliju sledi prvi dvig temeljne obrestne mere.
Pod vprašajem predvsem ranljivejše članice EU
Med državami evroobmočja največje skrbi ECB povzročata Italija in Grčija. Zahtevana donosnost italijanskega desetletnega dolga se je ta teden prvič po letu 2014 dvignila nad štiri odstotke. Vlagatelji namreč niso prepričani, da lahko ECB hkrati zviša stroške izposojanja in ohrani donosnost obveznic najbolj ranljivih članic regije v vzdržnih okvirih. Zahtevane donosnosti do dospetja ostalih članic so se v zadnjih tednih prav tako dvignile.
"Današnjo izjavo vidim kot nekaj minimalnega, kar so lahko pričakovali trgi, a je tudi najbolj realistična," je dejal Piet Christiansen, glavni strateg pri Danske Bank. "Ko je ECB zadolžila odbore za vzpostavitev novega mehanizma, so poslali signal, da so se v celoti zavezali k zagotavljanju enakomerne transmisije denarne politike. Poleg tega so si tudi kupili nekaj časa. Več o odborih bomo verjetno slišali šele na julijski ali septembrski seji."