Gospodarstva plačujejo pozno ukrepanje centralnih bank

Večje centralne banke po svetu z dvigovanjem obrestnih mer skušajo nadoknaditi zamujeno oziroma popraviti pretekle napake v napovedih inflacije. Toda kritiki opozarjajo, da z agresivnim zategovanjem monetarne politike centralne banke

• tvegajo nastanek recesije,
• povzročajo škodo svoji kredibilnosti,
• vznemirjajo trge in
• ovirajo pokovidno okrevanje.

Na trenutnem zasedanju ameriške centralne banke (Federal Reserve) se pričakuje dvig obrestne mere za 75 bazičnih točk, medtem ko je guverner banke Jerome Powell še nedavno napovedoval le polodstotno zvišanje. Lansko leto je Powell inflacijo opisal kot "prehodno". Prejšnji mesec je izjavil, da "bi bilo, če se ozremo nazaj, bolje dvigniti obrestne mere že prej".

Nekdanji ameriški finančni minister in pogosti kritik Feda v letu 2021 Lawrence Summers je Fedove marčevske napovedi inflacije označil za "skregane z realnostjo že v času objave". Fedov najljubši kazalnik inflacije, indeks izdatkov za osebno potrošnjo (PCE), je v aprilu zrasel za 6,3 odstotka na medletni ravni. Napoved Feda v marcu je bila 4,3 odstotka.

Bloomberg Mercury

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je prav tako vse bolj naklonjena strogi monetarni politiki. Za danes je sklican izredni sestanek izvršilnega odbora banke, kjer se bodo po besedah predstavnika banke pogovorili o "trenutnih pogojih na trgu". ECB bo po vsej verjetnosti dvignila obrestne mere za četrt odstotka v juliju in pol odstotka v septembru, medtem ko je Lagarde še decembra zatrjevala, da v letu 2022 ne bo zategovanja.

"Vse mednarodne inštitucije in vsi analitiki z dobrim ugledom so očitno napravili isto napako podcenjevanja krize," je prejšnji teden zatrdila Lagarde.

Bloomberg Mercury

Tudi avstralska centralna banka dviguje obrestne mere hitreje kot napovedano: v maju in juniju sta se zvrstila dva zaporedna dviga, najprej četrtodstoten, nato še polodstoten. Obrestna mera je sedaj pri 0,85 odstotka. Guverner banke Philip Lowe je priznal, da mu je nerodno, ker se je njegova politika rekordno nizkih obrestnih mer, predvidena do leta 2024, izkazala za tako napačno.

Medtem so globalni borzni trgi vstopili v medvedji trend, donosnost do dospetja ameriških državnih obveznic pa je zabeležila največjo dvodnevno rast od 80. let prejšnjega stoletja.

"Centralne banke so v dilemi," pojasnjuje Sayuri Shirai, bivši član upravnega odbora japonske centralne banke in profesor na univerzi Keio. "Za vzpostavitev zaupanja v trge je treba dvigniti obrestne mere v zadostni meri za zaustavitev inflacije, kar lahko vodi v nadaljnjo upočasnitev ekonomskega okrevanja."

Fed, ECB in ostale centralne banke sicer niso mogle pričakovati dvigov cen, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, ali predvideti dolgotrajnosti ozkih grl v globalnih dobavnih verigah. So pa v letu 2021 še naprej večale svoje bilance in ohranjale obrestne mere blizu ničle, tudi ko je inflacija rasla in so se gospodarstva pobirala s pandemskega dna. Te odločitve so prispevale k trenutnemu stanju, pravijo kritiki.

"To bo zadalo hud udarec kredibilnosti centralnih bank – ko bodo vlagatelji ugotovili, da smo inflacijo ustvarili mi sami in da so pri tem centralne banke igrale ključno vlogo," pravi Stephen Jen iz londonskega sklada Eurizon SLJ Capital.