.webp){kind=icon}
Evropska centralna banka (ECB) je letos po več kot desetih letih začela zviševati ključne obrestne mere. Namen zviševanja je ohladiti visoko inflacijo – težavo, k nastanku katere je pripomogla tudi centralna banka sama. Inflacija v evrskem območju še vedno vztraja na visoki ravni, gospodarstvo pa se – tudi zaradi višjih obrestnih mer – ohlaja. Udeleženci na trgu se sprašujejo, kdaj bo konec cikla zategovanja denarne politike, analitiki Bloomberg Adria pa odgovarjajo, da kmalu. Obstajajo pa tudi nasprotna mnenja.
"Pričakujemo, da bo Evropska centralna banka zvišala ključne obrestne mere še za 75 bazičnih točk, nato pa v prvi polovici leta 2023 ustavila cikel zategovanja denarne politike," menijo analitiki Bloomberg Adria. Inflacija naj bi se pod ciljno vrednost dveh odstotkov spustila šele leta 2025.
Redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Igor Masten pa meni, da bi morala ECB zvišati ključne obrestne mere nad tri odstotke, da bi njihova višina učinkovito vplivala na ohladitev inflacije. Posledično se bodo podražila bančna posojila tako za podjetja kot za gospodinjstva. Bi morala država pristopiti s poroštvenimi shemami? Masten meni, da bi bila takšna ekonomska politika nekonsistentna.
Preberi še
Lagarde: Potrebno novo višanje obrestnih mer kljub morebitni recesiji
'Upad gospodarske rasti sam po sebi ne bo zadostoval za ukrotitev naraščajočih cen,' meni Lagarde.
18.11.2022
ECB: Zaradi povišane inflacije načeta finančna stabilnost
Gospodarski obeti evroobmočja se ob rekordni inflaciji slabšajo.
16.11.2022
Inflacija v Evropi se ne umirja, ECB pa razmišlja o nižjih dvigih
Cene v EU so se na letni ravni povišale za 11,5 odstotka, v evroobmočju za 10,6 odstotka.
17.11.2022
Pregled ponudbe: Fiksne obrestne mere že okrog štirih odstotkov
Pripravili smo pregled aktualne ponudbe; najnižje fiksne obrestne mere ponujajo pri DBS.
21.11.2022
"Fiskalna politika držav je ta trenutek še vedno prekomerno ohlapna, kar velja tudi za denarno politiko pri obstoječih ravneh inflacije," meni sogovornik. "Dodatne subvencije države bi zgolj podaljšale obdobje povišane inflacije in makroekonomske nestabilnosti." Če fiskalna in denarna politika ne bosta postali restriktivni, bo inflacija ostala povišana dlje časa, dodaja Masten.
Kje so centralne banke zgrešile v zadnjem desetletju?
Večino prejšnjega desetletja so bile centralne banke osredotočene na tiskanje denarja. Količina evrov v obtoku (M2) se je od začetka leta 2010 do začetka leta 2020 povečala za 50 odstotkov, od začetka leta 2020 do novembra 2022 pa za 23,5 odstotka.
Eden od razlogov za takšno povišanje je bilo zagotavljanje presežne likvidnosti, ki se je v evrskem območju od konca leta 2010 povečala za 45-krat in danes znaša 38 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja. Presežna likvidnost so vsa sredstva v bančnem sektorju, ki presegajo minimalne zahteve po likvidnostnih rezervah bank. To je bila posledica zadnje finančne krize in del ukrepov, da bi preprečili ponovitev črnega scenarija izpred 15 let.
"Centralne banke so v tem obdobju prvič preizkusile nov okvir delovanja, ki je dopuščal inflaciji, da je bila daljše obdobje nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov, pri čemer ni bilo jasno, kdaj signalizirati povišanje obrestnih mer," pojasnjuje Masten. "Centralne banke so se sedaj naučile, da lahko čakanje vodi do zelo dragih napak. In to postavlja pod vprašaj kredibilnost novega okvira delovanja denarne politike, ki je pri ECB prišel v veljavo v letu 2021."
ECB naj bi sedaj začela s kvantitativnim zaostrovanjem in nižanjem vrednosti državnih obveznic v svojem portfelju. "Napovedi ECB o kvantitativnem zaostrovanju, tj. prodaji predhodno kupljenih obveznic, bodo ključni dogodek, ki ga je treba spremljati za popolno sliko zaostrovanja politike ECB," opozarjajo naši analitiki. "Prva informacija bo verjetno predstavljena javnosti po naslednjem srečanju Sveta guvernerjev ECB decembra 2022."
