Delniški indeksi v Aziji so se danes okrepili. Optimizem vlagateljev se je povečal, ko je ameriški predsednik Donald Trump nakazal pripravljenost, da ameriškim podjetjem dovoli nadaljnjo prodajo nekaterih čipov Kitajski in podaljšanje trgovinskega premirja s Pekingom. Azijske delnice so zrasle, japonske delnice pa so dosegle rekordno raven.
Tokijski indeks Topix je pridobil 1,39 odstotka, to je 42,12 točke in dan končal pri 3.066.37 točke. Indeks 225 največjih japonskih podjetij Nikkei 225 je poskočil za 2,15 odstotka oziroma 897,69 točke in zrasel na rekordnih 42.718,17 točke. Indeks je v zadnjem mesecu zrasel za 7,96 odstotka, v zadnjem letu pa za 21,96. Hongkonški indeks Hang Seng je zrasel za 0,29 odstotka (72,76 točke) in trgovanje sklenil pri 24.979,57 točke.
V rdečem je končal le južnokorejski indeks Kospi, ki je izgubil 0,53 odstotka. To je 16,86 točke, trgovalni dan je končal pri 3.189,91 točke. Rekordno vrednost je dosegel tudi avstralski indeks ASX 200. Zrasel je za 0,41 odstotka (36,03 točke) in končal pri 8.880,80 točke. Kitajski indeksi CSI 300 je zrasel za 0,52 odstotka, to je 21,31 točke, in končal pri 4.143,82 točke. Indeks Shanghai SE Composite je pridobil 0,5 odstotka (18,37 točke) in torkovo trgovanje končal pri 3.665,92 točke.
Podaljšanje carinskega premirja med največjima gospodarstvoma na svetu za nadaljnjih 90 dni je spodbudilo razpoloženje na borzah. ZDA in Kitajska sta se skozi vse leto obmetavali s carinami, ki je vrhunec doseglo v trgovinskih pogovorih v Ženevi, Londonu in Stockholmu, kjer so se osredotočali na znižanje povračilnih carin s trimestnih številk.
Podaljšanje premirja vlagateljem daje možnost, da se osredotočijo na teden, v katerem bodo prevladovali podatki o inflaciji v ZDA in prvo srečanje na vrhu med ameriškimi in ruskimi voditelji po juniju 2021. Podatki o inflaciji cen življenjskih potrebščin v ZDA bodo objavljeni danes, ekonomisti, ki jih je anketiral Reuters, pa so napovedali, da se je osnovni indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) julija na mesečni ravni povečal za 0,3 odstotka, kar je hitreje kot 0,2 odstotka v prejšnjem mesecu.
Zlato ne bo ocarinjeno
Ob rasti azijskih borz se je podražilo tudi zlato. Predsednik Donald Trump je v ponedeljek povedal, da uvoz zlata ne bo podvržen ameriškim carinam. Zvezna odločitev je pred te povzročila kaos in zmedo na svetovnih trgih plemenitih kovin. Terminske pogodbe za zlato, s katerimi se trguje na newyorški borzi Comex, in globalna referenčna vrednost promptne cene v Londonu se po Trumpovi objavi niso bistveno spremenile. Cena zlata se je zvišala za 0,4 odstotka (13,49 točke) na 3.355,86 dolarja za unčo.
Najprej je bilo predvideno, da bodo za zlate palice s težo enega kilograma in 100 unč veljale Trumpove carine tarife, ki so začele veljati 7. avgusta. Če bi odločitev ostala v veljavi, bi imela daljnosežne posledice za plemenite kovine po vsem svetu, piše Bloomberg.
V pričakovanju podatka ameriške inflacije
Pozneje v torek se bo pozornost preusmerila na podatke o inflaciji, ki naj bi pokazali, da so je inflacija pospešila. Trgovci na drobno so postopoma zvišali cene različnih artiklov, za katere veljajo višje uvozne carine. Osnovni indeks cen življenjskih potrebščin v ZDA, ki velja za merilo osnovne inflacije, ker ne vključuje nestanovitnih stroškov hrane in energije, naj bi se v juliju povečal za 0,3 %, kaže tudi mediana napovedi ekonomistov v anketi Bloomberga.
S ključnim poročilo o inflaciji v ZDA bodo lahko vlagatelji ocenili morebitne prihodnje ukrepanje ameriške centralne banke (Fed). Denarni trgi kažejo, da so trgovci do decembra predvideli več kot dve znižanji obrestnih mer, pri čemer je verjetnost znižanja obrestnih mer s strani FED za četrtino odstotne točke približno 90-odstotna. Najnovejše poročilo o zaposlovanju je prav tako pokazalo na močno ohlajanje na trgu dela v zadnjih nekaj mesecih. Oblikovalci politik so obrestne mere konec julija pustili nespremenjene.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...