Kaj je razlog za 85-odstotno podražitev Pozavarovalnice Sava

V obdobju enega leta je absolutna rekorderka na ljubljanski borzi Pozavarovalnica Sava, ki je pridobila 85 odstotkov vrednosti. Zaključni petkov tečaj je znašal 75 evrov, tržna kapitalizacija pa je presegla milijardo evrov. Poiskali smo razloge za takšno podražitev delnic.

"K rasti prispevata večja likvidnost delnic in naraščajoče zanimanje vlagateljev za delnico Save Re," sporočajo z borze. V tretjem četrtletju je bilo število vseh trgovanih delnic za 77 odstotkov večje od drugega četrtletja in skoraj za polovico večje od povprečja prejšnjega leta. V evrski vrednosti pa je tretje četrtletje boljše kar od celotnega prvega polletja. Letos se je delničarjem pridružilo tudi skoraj 200 novih vlagateljev. 

Ob polletju so ustvarili 57,7 milijona evrov dobička, delničarjem pa izplačali dividendo v višini 2,25 evra na delnico. Poročilo o devetmesečnem poslovanju bodo objavili 21. novembra.

Kaj pravita analitika?

Za komentar poslovanja smo se obrnili na analitika Roka Stibriča iz družbe ODDO BHF, ki na Bloombergu objavlja nakupna priporočila. Po njegovih besedah ostajata Pozavarovalnica Sava in Skupina Triglav med najprivlačnejšimi delnicami ljubljanske borze. 

Ciljno vrednost delnice Pozavarovalnice Sava postavlja pri 66 evrih, kar je sicer pod trenutno tržno vrednostjo. Pojasnjuje, da je ciljno vrednotenje utemeljeno s pozitivnim kratkoročnim in srednjeročnim trendom poslovanja, pričakovanim povečanjem dobička ter visoko dividendno donosnostjo. Priporočilo glede delnice Pozavarovalnice Sava je pred kratkim objavila tudi Tea Pevec iz borznoposredniške družbe Intercapital Securities, vlagateljem priporoča nakup, 12-mesečno ciljno ceno pa je postavila tik nad trenutno tržno ceno na 75 evrov.

"Obe skupini imata zelo dobro kapitalsko ustreznost in po merilih količnika kapitalskih zahtev presegata tako regulativne zahteve kot tudi notranje cilje glede solventnosti," pojasnjuje Stibrič. Za tretje četrtletje pričakuje nekoliko večjo škodno pogostost zaradi sezonskih vremenskih dejavnikov, vendar poudarja, da škodni zahtevki ostajajo pod povprečjem prejšnjih let, zato bi lahko poslovni rezultati spet presegli napovedi. 

Zavarovalni sektor dosega najvišje ravni v zadnjem desetletju

Prave temelje za rast tečajev obeh slovenskih blue chipov iz zavarovalniškega sektorja lahko poiščemo v statistiki obračunanih premij. Slovenski zavarovalni trg je v prvih devetih mesecih leta dosegel eno najmočnejših obdobij rasti v zadnjem desetletju. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) je skupna obračunana zavarovalna premija do konca septembra znašala 2,57 milijarde evrov, kar pomeni 23-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani.

Največjo rast so zabeležila nišna in specializirana zavarovanja, kar kaže na širitev trga iz tradicionalnih produktov v bolj kompleksne oblike zaščite. Med posameznimi vrstami je opazno zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov, ki je zabeležilo 180-odstotno rast, predvsem zaradi povečanja prometa in višjih vrednosti letalskih plovil.

Sledi zavarovanje stroškov postopka, ki se je povečalo za 78 odstotkov, kar analitiki povezujejo z rastjo pravnih sporov in večjim povpraševanjem po pravni zaščiti podjetij. Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil je zraslo za 76 odstotkov, saj se povečuje število registriranih vozil in s tem škodnih zahtevkov.

Med večjimi produktnimi skupinami so opazno zrasla tudi nezgodna zavarovanja (+27 odstotkov) in asistenčna zavarovanja (+41 odstotkov), kar kaže na večjo ozaveščenost glede finančne zaščite in varnosti pri potovanjih ter vsakodnevnih opravilih.

Kljub temu pa trg ostaja koncentriran: največji delež v skupni premiji še vedno zajemajo zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil (+ 22,4 odstotka), zavarovanja kopenskih motornih vozil (+ 17,7 odstotka) ter življenjska zavarovanja (+ 10,2 odstotka). Skupaj ti trije segmenti pomenijo več kot polovico celotne zavarovalne mase v državi.

Swiss Re: Pozavarovanje raste hitreje od primarnega trga

Po podatkih Swiss Re pa pozavarovanje globalno raste še hitreje kot primarno zavarovanje. Premije pozavarovanja so v zadnjem desetletju rasle s sedemodstotno povprečno letno stopnjo, medtem ko je rast primarnih premoženjskih in nezgodnih zavarovanj znašala 4,2 odstotka.

To kaže na strukturno premikanje tveganj proti pozavarovateljem, ki postajajo ključni stabilizator celotnega sistema. Model večplastnega prenosa tveganj – od specializiranih zavarovateljev prek pozavarovateljev do retrocesije (prenos dela tveganja z ene pozavarovalnice na drugo), kar je podprto z alternativnim kapitalom – je sicer povečal kapitalsko učinkovitost in tržno odpornost, hkrati pa ustvaril nove odvisnosti od kapitalskih trgov in razpoloženja vlagateljev.

Tudi v Sloveniji se kaže podoben trend, saj so se bruto obračunane premije pozavarovanja v 20 letih povečale s 148 milijonov evrov leta 2004 na 578 milijonov v letu 2024, kar je 290-odstotna rast. Če se bo trend nadaljeval, bi lahko leto 2025 postalo rekordno tako za zavarovalni kot pozavarovalni sektor.

AZN: Manj odškodninskih izplačil

Ob tem pa so se bruto obračunane odškodnine premoženjskih zavarovanj v prvem polletju na letni ravni zmanjšale za 7,7 odstotka, na 455,6 milijona evrov, medtem ko so pri življenjskih zavarovanjih zrasle za 5,7 odstotka, na 221,4 milijona evrov.

Največji padec je bil zaznan pri zdravstvenih zavarovanjih, kjer je bilo letos izplačanih le 17,7 milijona evrov odškodnin, medtem ko je znesek leto prej znašal 50,8 milijona evrov. "Razlika je predvsem posledica prenehanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zaključevanja zapoznelih izplačil iz preteklih let," pojasnjujejo na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN).

Kljub splošnemu trendu upada odškodnin pa obstajata dve izjemi – obvezno avtomobilsko zavarovanje in klasična življenjska zavarovanja. Pri prvih se je znesek izplačanih odškodnin na polovici leta medletno povečal za 17,4 milijona evrov (na 131,5 milijona), kar je povezano z večjo pogostostjo škodnih dogodkov – teh je bilo letos 42.885, lani pa 34.298. Pri klasičnih življenjskih zavarovanjih so izplačila zrasla za 11,8 milijona evrov (na 117,9 milijona), kar je posledica dospetij polic in postopnega opuščanja klasičnih oblik zavarovanj.

Kljub povečanim tveganjem in spremembam v strukturi zavarovanj slovenski zavarovalniški sektor ostaja stabilen in kapitalsko ustrezen. Po ocenah AZN se količnik kapitalskih zahtev (Solvency II) pri večini zavarovalnic giblje med 200 in 300 odstotki, kar pomeni, da sektor z veliko rezervo izpolnjuje vse regulativne zahteve in ostaja odporen proti morebitnim zunanjim šokom.

Dopolnjeno z informacijami Necenzurirano.si.