Več ETF kot delnic: Eksplozija prometa tudi na Ljubljanski borzi

Zaradi bliskovite rasti števila novih izdaj je trenutno na ameriškem trgu več kot 4.300 indeksiranih skladov, ki kotirajo na borzi (ETF), s čimer so prvič v zgodovini presegli skupno število ameriških delnic. Teh je namreč okoli 4.200, kot kažejo podatki Morningstar. "Slovenija je v primerjavi z ZDA ali Nemčijo še v začetni fazi. Pri nas je večina sredstev še vedno v tradicionalnih vzajemnih skladih," pravi Nikola Maljković, finančni analitik pri Optimtrader.

Izdajatelji so letos posebno dejavni, saj so na ameriški trg lansirali rekordnih 640 ETF, kar pomeni približno štiri nove izdaje dnevno. V prvem polletju se je na trgu pojavilo 469 novih ETF, kar je skoraj za 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in približno 140 odstotkov nad petletnim povprečjem, kažejo podatki Bloomberga.

 

 

Analitiki opozarjajo, da gre za tipičen primer prenasičenosti trga, kjer bodo dolgoročno preživeli le skladi z dodano vrednostjo. Kot je za Bloomberg slikovito povzel Ben Johnson iz Morningstara: "ETF-trg je postal kot eksperiment s Crystal Pepsi – zanimiv, a le redki izdelki obstanejo na policah."

Za ponazoritev: skoraj 70 ETF je vezanih na bitcoin, približno tretjina pa jih je bila ustanovljenih v tem letu.

Z enim nakupom do razpršenega portfelja

Kaj privlači vlagatelje? Kot je naštel Tilen Šarlah, finančni direktor podjetja ACEX, so ETF priljubljeni zaradi kombinacije dejavnikov: nizki stroški upravljanja v primerjavi z aktivno upravljanimi skladi, preprost dostop do globalnih trgov in raznolikih sektorjev, likvidnost in splošna popularizacija indeksnega vlaganja, kjer vlagatelji sledijo celotnim indeksom namesto posamičnim delnicam, kar zmanjša tveganje posamezne naložbe.

Maljković podobno slikovito opiše: "Z enim nakupom vlagatelj dobi široko razpršen portfelj, kar je še zlasti privlačno za manjše vlagatelje in generacije, ki cenijo preproste rešitve." Po njegovem mnenju je pomembno vlogo pri tem odigrala tudi digitalizacija trgovanja, saj je na trgu veliko spletnih trgovalnih platform z nizkimi provizijami.

Dostopnost ETF je sicer enaka tako denimo za nemške kot za slovenske vlagatelje – tuje ETF lahko kupijo prek spletnih trgovalnih posrednikov. "Razlika je predvsem v informiranosti vlagateljev in tem, koliko se zavedajo prednosti trgovanja z ETF," meni Maljković. Penetracija je zato nižja, a zanimanje po njegovih besedah hitro raste tako med novimi kot tudi izkušenimi vlagatelji.

"Slovenski trg je majhen in omejen, zato je ponudba ETF (tudi prek domačih bank in borze) precej omejena v primerjavi z ZDA ali Nemčijo," ocenjuje Šarlah.

10-krat več prometa z ETF na Ljubljanski borzi

Na domači borzi kotira pet ETF izdajatelja Intercapital Asset Management: od leta 2022 dva sklada ETF, ki vsebujeta najboljša slovenska in hrvaška podjetja, od lani pa še ETF, vezan na romunski indeks BET-TRN, ter odprti investicijski denarni sklad. V tem zajemajo kratkoročne dolžniške vrednostne papirje evropskih držav in naj bi bil konservativna naložba. Letos so k temu izboru dodali še ETF, ki sledi romunskim državnim obveznicam.

Rast obsega prometa je bila letos zaradi nizke osnove astronomska - 1.100-odstotna. Če številke pogledamo natančneje: v celotnem letu 2024 je promet s strukturiranimi produkti obsegal le 0,58 milijona evrov, do septembra 2025 pa je že presegel šest milijonov evrov. To pomeni, da se je promet v devetih mesecih povečal za več kot desetkrat v primerjavi s celotnim lanskim letom.

"Upamo, da se bo ta trend nadaljeval. Menimo, da gre za veliko novih vlagateljev, saj dolgoročni vlagatelji še vedno raje izbirajo delnice, izplačila dividend in podobno," pravi Krešo Vugrinčić, član uprave Intercapital Asset Management.

Po njegovem mnenju je k rasti obsega prometa veliko prispevalo tudi to, da je velika mednarodna brokerska hiša Interactive Brokers vključila Ljubljansko borzo na svojo platformo. "Slovenski trg je vrednostno izrazito privlačen v primerjavi z razvitimi trgi. Imamo sorazmerno visoke dividendne donose in nizke vrednotne multiplikatorje, stopnje rasti dobičkov večine podjetij pa so primerljive z najhitreje rastočimi trgi," ocenjuje Vugrinčić.

Močno povpraševanje po ETF-skladu Intercapital ICSLO ETF, ki vlagateljem omogoča, da z enim nakupom pridobijo izpostavljenost celotnemu slovenskemu indeksu SBITOP, opažajo tudi pri Optimtraderju, ki je lokalni partner trgovalne platforme Interactive Brokers.

Sicer Maljković pritrjuje, da so ETF na splošno vroča roba - trenutno zajemajo 46 odstotkov vseh naložb njihovih strank. Največji delež predstavljata ETF-sklada iShares Core MSCI World UCITS ETF USD - IWDA, ki sledi delnicam podjetij razvitih trgov, ter iShares Core S&P 500 UCITS ETF USD - SXR8, ki sledi ameriškemu indeksu S&P 500.

"Čeprav še niso tako razširjeni kot v ZDA ali Nemčiji, tudi slovenski vlagatelji vse bolj prepoznavajo prednosti pasivnega investiranja in to, da lahko hitro dosežejo geografsko in sektorsko razpršitev," je pojasnil Maljković.

 

Je kdo omenil stroške?

Ker se je število različnih ETF tako povečalo, so s temi produkti zajete vse bolj raznolike investicijske teme, kar vlagateljem omogoča vlaganje v tako rekoč katerokoli strategijo prek ETF. "Za številne ni bilo več potrebe po analiziranju posameznih delnic, saj je hitreje in bolj ekonomično zaupati diverzificiranemu košu, ki ga predstavlja ETF," ocenjuje Vugrinčić.

Predvsem mlajše generacije vlagateljev se po besedah Vugrinčića vse bolj zavedajo stroškovnih prednosti ETF in pomena stroškov za skupni donos.

Kakšni so torej stroški? "Letni stroški upravljanja (angl. total expense ratio - TER) se običajno gibljejo med 0,05 in 0,5 odstotka za pasivne indekse, kar je precej nižje kot stroški aktivno upravljanih skladov," ocenjuje Šarlah.

ETF imajo torej bistveno nižje stroške upravljanja kot klasični vzajemni skladi, pod črto pa so v primeru razpršenega portfelja tudi stroškovno bolj učinkoviti kot delnice. Pri posameznih delnicah ni letnih upravljavskih provizij, so pa stroški nakupa in prodaje, ki so prisotni tudi pri ETF-skladih.

"Pri večini ETF gre za razpršitev premoženja, zato je njihova ključna prednost, da vlagatelj z enim samim nakupom pridobi izpostavljenost več desetim ali celo več sto podjetjem," pravi Maljković. Če bi želel enako razpršitev doseči z neposrednim nakupom posameznih delnic, bi moral opraviti bistveno več transakcij in plačati precej višje provizije. Zato so ETF stroškovno učinkovitejša rešitev, še zlasti za dolgoročne vlagatelje, ki ne želijo aktivno trgovati vsak dan.