Kitajske delnice s 40-odstotnim zaostankom. Je to priložnost ali past?

Včerajšnji dan je ameriški indeks S&P 500 spet zaključil rekordno visoko, saj je prebil 6.300 točk. Rast primarno poganjajo delnice iz skupine veličastnih sedem. Vse več pa je tudi glasov, ki opozarjajo na visoko vrednotene ameriške delnice in na napihovanje balona. 

Na drugi strani poloble pa se piše drugačna zgodba. Ne govori o borznem balonu, temveč o priložnostih, ki jih lahko vlagatelji ujamejo na trgu, za katerega nekateri pravijo, da se ponuja s popustom. Indeks MSCI China je ta hip skoraj 40 odstotkov pod zadnjim vrhom, ki ga je dosegel leta 2021. Letos pa je indeks ustvaril sedemodstotno donosnost (preračunano v evre). 

Je lahko Kitajska zanimiva naložbena priložnost za vlagatelje? Kakšna so tveganja?

Kaj moramo vedeti o indeksu MSCI China MSCI China je indeks, ki spremlja velika podjetja z najbolj likvidnimi delnicami, kot so denimo Tencent, Alibaba Group, Xiaomi, Meituan, BYD ... Gre za delnice, ki kotirajo na borzah v Hongkongu, Šanghaju in Šenzenu (z nekaj omejitvami za tuje vlagatelje), vključena so tudi ameriška potrdila o lastništvu (ADR), ki kotirajo v ZDA (kot je denimo Alibaba, JD.com).  Gre za enega najširše uporabljenih primerjalnih indeksov za vlaganje na kitajski delniški trg, še zlasti prek kotirajočih skladov (ETF), kot je iShares MSCI China ETF, ki upravlja 2,9 milijarde evrov premoženja in je na voljo tudi Evropejcem. Nabor ETF, z naložbeno politiko vlaganja na Kitajsko, je precej bolj skromen kot v ZDA, saj je na voljo le 51 ETF, ki imajo dovoljenje za trženje malim vlagateljem (torej imajo dokument KIID, ki vključuje vse informacije, vezane na sklad).

 

BDP gor, potrošnja dol

Pisali smo o kitajski pretekli petletki, o prihodnji petletki, o inovacijah, ki prihajajo iz te dežele stare civilizacije. In medtem ko se svet spopada z upočasnjeno rastjo in vse ostrejšimi trgovinskimi spori, Kitajska vztraja pri ambicioznem preoblikovanju svojega gospodarstva – od nepreglednih stanovanjskih sosesk k vodilni sili visokih tehnologij. Toda čeprav je rast BDP v prvem polletju 2025 presegla pričakovanih pet odstotkov in dosegla 5,4 odstotka, so pod površjem še vedno prisotna znamenja sistemske ranljivosti.

 

 

"Potrošnja ostaja šibka, medtem ko je bila industrijska proizvodnja nekoliko močnejša – verjetno zaradi nakupov pred uvedbo carin, s katerimi so si podjetja želela zagotoviti zaloge," opozarja Matjaž Dlesk, poznavalec azijskih trgov iz družbe Triglav Skladi.

Takšna kratkoročna spodbuda ima svojo ceno: "Ko se bodo zaloge izpraznile, bi se v drugem polletju naročila lahko zmanjšala." Težko je oceniti, kolikšen bo izpad, pravi, saj se bodo izdelki iz Kitajske podražili in pričakovati je manj povpraševanja. 

Ključno torej ostaja vprašanje, ali bo kitajskim podjetjem izpad povpraševanja iz ZDA uspelo nadomestiti na drugih trgih. "Izvoz v ZDA pomeni približno tri odstotke kitajskega BDP, tako da carine najbrž ne bodo imele zelo hudih posledic."

Zaradi pritiskov ZDA so številni kitajski proizvajalci že vzpostavili dobavne verige prek tako imenovanih proxy držav, ki jih ZDA ne sankcionirana, poudarja Matej Krajnik iz Generali Investments. 

"Med te države sodijo tako države na zahodu kot tudi na vzhodu. Cilj kitajskih proizvajalcev je bil namreč, da prek svojih podjetij približajo dobavne verige končnim kupcem. Za evropske kupce je to recimo Turčija, za potrošnike ZDA pa je to predvsem Mehika in nekatere druge države Latinske Amerike. Na vzhodu pa so to države v bližini Kitajske, in sicer Tajska, Vietnam, Laos, Singapur, Malezija," našteva Krajnik.   

Nepremičninska kriza in prizadeta potrošnja

Poleg trgovinske napetosti z ZDA Kitajsko še vedno pesti nerazrešena nepremičninska kriza. Panoga, ki je nekoč ustvarila četrtino BDP, je zdaj pod velikim pritiskom. "Cene nepremičnin upadajo, premoženje ljudi se krči, zato posledično trošijo manj," pojasni Dlesk. 

Potrošnja je tako prizadeta dvakrat – prek psihološkega učinka manjše vrednosti premoženja in prek dejanskega znižanja poslovne aktivnosti, pojasnjuje Dlesk.

Država si sicer prizadeva spodbuditi domače povpraševanje, a učinki za zdaj ostajajo omejeni, sploh v okolju deflacijskih pritiskov in cenovnih vojn med proizvajalci.

"Nepremičninski trg se bo dolgoročno stabiliziral, kar bo spodbudilo potrošnjo, to pa bo voda na mlin podjetjem, ki se ukvarjajo s potrošnimi dobrinami," je vendarle optimističen Dlesk. 

Tehnološki sektor kot strateška stava

V senci šibke potrošnje se Kitajska močno usmerja v tehnološko prihodnost. Program Made in China 2025 določa 10 pomembnih področij za tehnološki preboj, pojasnjuje Dlesk. Kitajska ima že zdaj vodilno vlogo v proizvodnji električnih vozil, baterij in sončnih celic, s čimer pokriva velik del globalnega trga trajnostnih tehnologij. Vodilni so tudi pri avtonomni vožnji, v nekaterih mestih imajo recimo samovozeče taksije, pravi sogovornik.

Ob tem opozori na preboj pri umetni inteligenci (DeepSeek) in doda, da so kitajska podjetja zelo inovativna tudi pri raziskavah novih zdravil, kar je splošno manj znano. "Tako so razvili na primer svoje zdravilo za debelost, razvijajo pa tudi zdravila za različne vrste rakavih obolenj."

Vlagatelji stavijo na tehnologijo, izvoznikom se izogibajo

"Izogibamo se izvoznikom – ti bodo morda res našli nove trge, a pogosto z dumpinškimi cenami, kar lahko spodbudi druge države, da se začnejo ščititi s carinami," pojasnjuje Dlesk.

"Največje tveganje vlaganja na Kitajsko ali, bolje rečeno, na trge v razvoju je dejstvo, da tam kapitalski trgi delujejo znotraj režimov, ki imajo svoje prioritete. Tako lahko vodstvo države donose delničarjev zanemari za primaren državni interes," opozarja Krajnik.

Kljub temu pa upravljavec premoženja iz Generali Investments omeni, da obstajajo sektorji, kjer so spremembe očitne in priložnosti resne. Primer je recimo zdravstveni sektor.

"Kitajska farmacevtska podjetja so v zadnjih mesecih postala prepoznavna tudi na zahodu. Če se bodo prebila na globalne trge, lahko to pomeni popoln preporod za panogo," poudarja Krajnik, a hkrati opozarja, da lahko tudi tukaj zahodne države uvedejo carinske omejitve.

Previden optimizem z dolgoročnim horizontom

Novo petletko lahko pričakujemo do konca tega leta, napoveduje Krajnik in dodaja, da kitajska komunistična partija zagotavlja, da bodo tudi v prihodnje podpirali lokalno gospodarstvo (še toliko bolj v primeru trgovinske vojne). Novi ukrepi, ki naj bi razbremenili lokalne banke, spodbudili potrošnjo in rešili nepremičninsko krizo, kažejo odločnost oblasti. "Vse v imenu večje samozadostnosti Kitajske in večje odvisnosti zahoda od kitajskih podjetij."

A skeptiki opozarjajo, da brez temeljite strukturne prenove potrošnje in zaupanja prebivalstva ni mogoče pričakovati stabilne rasti.

Kaj to pomeni za vlagatelje? Selektivnost. Priložnosti se kažejo predvsem v sektorjih prihodnosti – visoka tehnologija, farmacija, trajnostna mobilnost – a potrebna sta dolgoročnejši pogled in pripravljenost na politična tveganja. Kitajska ostaja priložnost, ki je daleč od brezskrbne, zato so v portfelju vlagateljev naložbe na kitajski trg bolj začimba, primerno je recimo vključiti do 10 odstotkov teh naložb. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar