.webp){kind=icon}
Borzi indeksi na stari celini so bili danes usmerjeni navzdol. Vlagatelje skrbi, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) nadaljevala s ciklom dvigovanja obrestnih mer, kar bi utegnilo sprožiti globalno recesijo.
Osrednji indeks evroobmočja je v današnjem trgovanju izgubil 1,93 odstotka, k čemur so največ prispevale izgube industrijskih delnic, med njimi Siemensa, Airbusa in finskega podjetja Kona.
Britanski indeks FTSE 100 jo je med večjimi indeksi odnesel še najbolje; izgubil je namreč samo 0,22 odstotka vrednosti. Francoski CAC 40 je medtem izgubil 1,8 odstotka, nemški DAX pa 2,32 odstotka.
Podoben trend je zaznati v prvih urah trgovanja na ameriških borzah. S&P 500 je v času pisanja 1,65 odstotka pod gladino, tehnološki indeks Nasdaq, ki vključuje ameriške spletne velikane, pa je izgubil že dobra dva odstotka.
Danes je bil slab dan za skupno evropsko valuto evro, ki je v primerjavi z dolarjem izgubila odstotek vrednosti in trgovanje končala pod pariteto, pri tečaju 0,9938 dolarja za en evro. S tem je evro pristal na najnižji točki v zadnjih 20 letih. Pritisk na evro ustvarjata predvsem pričakovana politika ameriškega Feda in ponovna prekinitev ruske dobave plina po plinovodu Severni tok 1.
Pocenila se je tudi nafta, saj vlagatelji pričakujejo ohlajanje povpraševanja, pogajanja glede iranskega jedrskega programa pa bi kaj lahko zagotovila dodatne količine surove nafte na svetovnih trgih z odpravo sankcij proti tej bližnjevzhodni državi. Zahodnoteksaška surova nafta (WTI) je danes izgubila 0,39 odstotka vrednosti in trguje po ceni 90 dolarjev za 159-litrski sod.
