Makedonska borza ena najbolj donosnih na svetu. Bo tako tudi v 2025?

Makedonski borzni indeks MBI10 zaključuje leto 2024 s 65-odstotno rastjo, s katero je že drugič po letu 2007 dosegel zgodovinsko najvišjo vrednost. Presegel je namreč magično mejo 10 tisoč točk. Makedonska borza je letos med najdonosnejšimi borznimi trgi na svetu, prehitela je celo najpomembnejše borze, kot so newyorška, frankfurtska, londonska, pa tudi vse regionalne borze.

 

 

Vse to je, kot se navadno dogaja na kapitalskih trgih, posledica kombinacije več dejavnikov, pravi izvršni direktor makedonske borze Ivan Shteriev v intervjuju za Bloomberg Adria TV.

"Izboljšane makroekonomske razmere, umirjena inflacija, znižane obrestne mere, pozitivna borzna gibanja na svetovni ravni, ki vplivajo tudi na razpoloženje lokalnih vlagateljev, dobri rezultati domačih podjetij, ki kotirajo na borzi, in privlačne dividende, predvsem v bančnem sektorju, so prispevali k rekordnim rezultatom MBI10, ki je prebil psihološko mejo 10 tisoč točk," našteva razloge Shteriev.

lastni arhiv

 

Na makedonski borzi je bilo letos za 205 milijonov evrov prometa, medtem ko ga je bilo leto prej le za 75 milijonov evrov. Pri klasičnem trgovanju je bilo prometa za dobrih 110 milijonov evrov, kar je 2,3-krat več kot leta 2023, in kot poudarja Shteriev, gre za enega največjih v zadnjih 10 letih.

Delnice bančništva so najbolj privlačne, a tudi precenjene

Ali lahko MBI10 ponovi te rezultate tudi v letu 2025? Vedno nehvaležno vprašanje in spet bo o tem odločala kopica dejavnikov.

Prvič, ne pozabimo, da banke sestavljajo več kot 43 odstotkov makedonskega indeksa, tako da je imela uspešnost bančnega sektorja največji vpliv na gibanje MBI10. Tri največje banke v državi, Komercijalna banka, Stopanska banka - Skopje in NLB bank, so v prvih devetih mesecih beležile rekordne dobičke, tako da je leto 2024 njihovo najuspešnejše leto od njihovega obstoja. Tudi v letu 2025 bo na indeks najbolj vplivala uspešnost bančnega sektorja.

"Po podatkih tretjega četrtletja imajo banke, ki so del indeksa, solidno rast neto obrestnih prihodkov ter rast prihodkov od provizij. Ta pričakovanja o solidnih dobičkih v letu 2025 so se prelila v pričakovanja glede dividend, ki pa so glavni katalizator rasti cen delnic v zadnjem četrtletju 2024," pojasnjuje Kosta Ivanovski, pooblaščeni finančni analitik. Posledično po njegovih besedah ​​ključno tveganje izhaja iz razočaranj, ki lahko izhajajo iz višine rezervacij za nedonosne plasmaje, ki jih banke pričakujejo v prihodnje. "In bodo del končnih finančnih poročil za leto 2024," dodaja Ivanovski.

Vasko Bogdanovski, izvršni direktor investicijske hiše Opfolio, meni, da je treba biti z delnicami bank previden.

"Banke bodo prihodnje leto dobro delovale in poslovanje bo na enaki ravni kot letos. A njihova trenutna vrednotenja so precej visoka – na ravneh nad evropskim in svetovnim povprečjem tega finančnega sektorja. In glede na to, da te delnice sestavljajo polovico indeksa MBI10, bi bil zelo previden pri vlaganju," pravi Bogdanovski.

Direktor makedonske borze Shteriev meni, da so vrednotenja velikega števila delnic, in to globalno, ne le na domačem trgu, precej visoka, oziroma kot pravi, raztegnjena.

"Tudi v takšnih razmerah bo moral prevladati pozitiven sentiment, da ne pride do popravkov. Konkretno na ameriškem trgu, ki potem vpliva na vse druge trge po svetu, je marsikaj odvisno od tega, kaj se bo zgodilo po prihodu nove administracije z Donaldom Trumpom na čelu. Na področju gospodarskih politik je napovedal več nekonvencionalnih potez, geopolitična dogajanja pa zagotovo vplivajo na trge. Če ne bo globalnih šokov, ki bi se prelili v domače gospodarstvo, in se bodo dobri rezultati makedonskih borznih družb nadaljevali, potem lahko tudi v letu 2025 pričakujemo dobro borzno leto."

Kako so lahko Slovenci del makedonske pravljice?  Z vlaganjem na tako nišen trg, kot je makedonski, so povezana precejšnja tveganja. Slovenci pa že imamo "slabo" izkušnjo z vlaganjem na balkanske borzne trge iz leta 2008, ko je precej vlagateljev, ki so stavili na to regijo, izgubilo veliko denarja. Tveganj z vlaganjem na tako nišni trg je kar nekaj – valutno, jezikovno (poznavanje cirilice je kar nujno), likvidnostno, saj je prometa na tej borzi za le dobrih 200 milijonov. Za primerjavo: na slovenski borzi je bilo letos dvakrat več prometa kot na makedonski borzi, in sicer do novembra letos 463 milijonov evrov. Tudi slovenski trg sodi med manj likvidne.  Če bi vseeno želeli staviti del svojega premoženja na ta trg, pa bi morali to storiti prek skladov, ki kotirajo na borzi (ETF). Našli smo enega, in sicer Expat Macedonia MBI10 UCITS ETF, ki sledi makedonskemu indeksu MBI10. Vključuje delnice družb, kot so Makedonski Telekom AD Skopje, Alkаloid Skopje, Stopanska banka AD Skopje, Komercijаlnа bаnkа Skopje, NLB banka AD Skopje, Mаkpetrol Skopje, Grаnit Skopje, Univerzalna Investicionona Banka, TTK Banka. Posameznih delnic makedonskih družb prek številnih borznih posrednikov ni možno kupiti.  Pozor, gre za zelo majhen sklad, po podatkih Bloomberga velik le okoli 200 tisoč evrov, ki je bil ustanovljen leta 2018 v Bolgariji. Sklad sicer kotira na nemški borzi. Celotni stroški vlaganja v ta sklad znašajo 1,38 odstotka. Dividende se ne izplačujejo, temveč akumulirajo. Ta sklad lahko kupimo denimo prek brokerja BKS, Interactive Brokers ...

 

Nasvet: Razpršitev je najboljša zaščita

Pričakovanja za makedonsko gospodarstvo niso ravno rožnata. Kriza v največji trgovinski partnerici Nemčiji bo še vedno vplivala na naročila blaga in storitev. Dodaten negativen vpliv ima lahko tudi napoved novega predsednika ZDA o uveljavitvi napovedanih carin na evropsko blago in storitve.

"Negativne vplive na gospodarstvo pa naj bi delno amortizirala kreditna podpora gospodarstvu in javnemu sektorju, ki jo bančni sektor lahko zagotovi tako iz lastnih sredstev kot tudi iz sredstev dveh svežnjev madžarskega posojila," je prepričan sogovornik Kosta Ivanovski.

Razpoloženje vlagateljev bo odvisno tudi od dogajanja na svetovnih borzah, zato bodo ukrepi za spopadanje z morebitno recesijo ali vnovično stagflacijo v Evropi vplivali tudi na makedonski trg kapitala.

"Vlagateljem svetujemo, naj bodo pozorni na tiste delnice, katerih cena vključuje visoka pričakovanja glede dividendne donosnosti in morebitna razočaranja v prihodnjih letih. Poleg tega je pomembna razpršitev, tako po industrijskih panogah kot posameznih podjetjih, saj ščiti vlagatelje pred tveganji, povezanimi z določenim sektorjem ali določenim podjetjem," priporoča Ivanovski.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar