Kaj čaka trge ob poglabljanju sirske krize

Medtem ko Siriji grozi, da jo bodo frakcijski boji milic in njihovih regijskih sponzorjev politično in ozemeljsko povsem razkosali, smo z analitikom podjetja Acex Tilnom Šarlahom pogledali, kaj sirska kriza prinaša svetovnim finančnim trgom in globalnemu gospodarstvu.

"Konflikti na Bližnjem vzhodu za zdaj niso povzročili večjih nihanj za svetovne finančne trge," ocenjuje strokovnjak, a dodaja, da je pri zlatu in nafti opaziti nekaj premije za tveganje, vendar je bil odziv širšega trga minimalen.

Analitik ob tem navaja podatek, da so ameriški delniški indeksi letos pridobili že 30 odstotkov vrednosti, kar nekako prikazuje razpoloženje vlagateljev, ki je glede na to precej optimistično. Da so finančni trgi dodobra izolirani pred destabilizacijo, po njegovem kaže primer izraelskega borznega indeksa. "Indeks izraelske borze TASE (TA-25 in TA-100) dosega najvišje vrednosti v zgodovini, in to kljub vojni v regiji," pravi.

Hromeča 140-odstotna inflacija

Skoraj 14 let državljanske vojne in pol stoletja represije dinastije Asad je v 23-milijonski državi, ki je še včeraj bila osrednji člen iranske osi odpora proti Izraelu, sta povzročila vsesplošno uničenje in bedo. Boj za obstanek avtokracije Bašarja al Asada je povsem uničil infrastrukturo in povzročil hiperinflacijo v državi, katere gospodarstvo se je v tem obdobju skrčilo za 90 odstotkov.

 

 

Sirsko gospodarstvo je bilo ob začetku krvave vojne, ki je sprožila do zdaj najobsežnejši begunski val 4,8 milijona ljudi, vredno 63,9 milijarde evrov. Takrat, leta 2011, je izbruhnil upor proti Asadu, država pa je na svetovni lestvici BDP med 196 državami zdrsnila na 68. mesto, med Slovenijo in Paragvajem, navaja DW. Lani je država nazadovala na 129. mesto, saj se je njeno gospodarstvo po ocenah Svetovne banke skrčilo na samo devet milijard dolarjev, navaja Bloomberg.

"Velik del škode je že bil storjen sirskemu gospodarstvu, zato nadaljevanje slabih novic ne bo imelo veliko posledic za svetovne trge," meni Šarlah, ki pravi, da bo v bližnji prihodnosti odločilno, kdo bo po prehodni vladi prevzel vajeti v državi.

Ob začetku državljanske vojne je bila inflacija v državi 5,8-odstotna, potem je v prihodnjih letih eksplodirala na kar 140 odstotkov, kolikor je znašala lani. Zaradi skromnega obsega sirske ekonomije Šarlah miri, da sprememba režima v Siriji ne bo prinesla bistvenega vpliva na finančne trge, vsaj tako lahko sklepamo po gibanju vseh pomembnejših delniških indeksov po svetu, ki so tudi glavni napovednik za prihodnja pričakovanja.  

Le 35 tisoč sodov nafte

Konflikt je opustošil infrastrukturo v državi in povzročil trajno škodo na električnem in prometnem omrežju. Osnovna infrastruktura je v večjih mestih, vključno z Alepom, Rako in Homsom, v veliki meri uničena, zato strokovnjaki opozarjajo, da bo zunanja pomoč velikih sil pri obnovi pogoj, da država ne zdrsne v anarhijo po vzoru Libije ali Iraka.

Dolgoletne vojne razmere so zdesetkale že tako skromno naftno produkcijo države. Opustošena Sirija je po oceni Šarlaha zato nepomemben igralec na naftnih trgih. "Sirska proizvodnja nafte je sicer upadla na pičlih 35 tisoč sodov na dan, tako da izguba več ni pomembna," pravi poznavalec trgov.

Terminske pogodbe na surovo nafto brent so se v petek znižale za 11 centov oziroma 0,15 odstotka na 73,41 dolarja za sod. Terminske pogodbe na ameriško surovo nafto WTI so se prav tako znižale za 27 centov ali 0,38 odstotka na 70,02 dolarja za sod, kažejo podatki Bloomberga.

Naftne trge skrbi Iran

Bolj kot Sirija ga skrbi razširitev vojne v regiji, kjer s Sirijo prihaja do kulminacije dolgoletnega boja za prevlado med Izraelom in Iranom. "Če pride do neugodnega vpliva na iransko proizvodnjo nafte, bi to lahko nekoliko dvignilo cene," pred nepredvidljivimi posledicami regijske vojne svari analitik.

"Destabilizacija bi lahko privedla do tega, da bi Iran in nasprotniki motili proizvodnjo in trgovanje z nafto na Bližnjem vzhodu, to pa bi potem lahko imelo večji vpliv na cene nafte in plina," napoveduje morebiten neugoden scenarij. Spomnimo, da je Izrael ob svojih povračilnih zračnih napadih na Iran razmišljal tudi o napadih na iranske naftne zmogljivosti, od česar ga je nazadnje odvrnila administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna.

S prihodom Donalda Trumpa, ki je bistveno bolj 'jastrebovsko' nastrojen proti islamistom v Teheranu, bi ta varovalka utegnila popustiti. Wall Street Journal je v petek poročal, da naj bi Trumpova administracija resno razmišljala o neposrednih ameriških napadih na jedrske instalacije v Iranu.  

Razpotje: državljanska vojna ali radikalni islamizem

Toda kot smo ugotavljali v geopolitični analizi sirske krize, se velesile ZDA, Rusija in Kitajska doslej držijo ob strani, pobudo pa prevzemata osrednja regijska igralca – Izrael in Turčija. Vodenje države do marca prevzema prehodna vlada sunitske islamistične skupine Hajat Tahrir al-Šam (HTS), a stroge mednarodne sankcije proti Siriji še vedno veljajo. Te veljajo tudi za HTS, saj je po klasifikaciji ZDA, EU in Združenih narodov teroristična organizacija.

Globalna skupnost je zaskrbljena, da bo HTS na ruševinah Asadove avtokracije začel graditi prav tako represiven islamistični režim. Poznavalec bližnjevzhodne regije s fakultete za družbene vede v Ljubljani Faris Kočan je za Bloomberg Adria dejal, da HTS pripada islamizmu, zato je realno pričakovati, da bo nova sunitska vlada islamistična in verjetno ne bo spoštovala temeljnih človekovih pravic, vsaj ne tako, kot to razumemo na Zahodu," je napovedal.

Podobno meni tudi Šarlah, ki s stališča trgov omenja vprašanje odziva Irana in Rusije na morebitno novo sirsko vodstvo. "Malo verjetno je, da se bodo trgi resneje odzvali, čeprav bližnja prihodnost ostaja nejasna," pravi, a hkrati dodaja, da je miren in uspešen izid optimističen, vendar ga bo težko doseči.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar