Powell: Vse skupaj odvisno od inflacije in trga dela, smo pa blizu prvega reza

Danes ob 20.00 je ameriška centralna banka (Fed) sporočila, da ne bo zarezala v obrestne mere. Referenčne obrestne mere bodo tako ostale v ciljnem razponu od 5,25 do 5,5 odstotka, kar je najvišja vrednost v več kot dveh desetletjih. 

Fed bo z znižanjem počakal na dodatne dokaze, da se inflacija premika proti dvoodstotnemu cilju. Hkrati pa so opozorili tudi na ohlajajoč trg dela, čeprav stopnja brezposelnosti ostaja nizka. Mnogi menijo, da naj bi v naslednjih tednih ravno podatki o poslabšanju razmer na trgu dela prepričali Fed v znižanje obrestnih mer na naslednjem sestanku, torej septembra. 

Prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell v govoru opozarja na tveganje prehitrega ali prepočasnega premikanja k znižanju obrestnih mer. "Če bi trg dela nepričakovano oslabel ali bi inflacija upadla hitreje, kot je bilo pričakovano, smo se pripravljeni odzvati," je poudaril. Powell pravi, da bodo podatke natančno pregledali pred vsakim zasedanjem.

Če se bo inflacija zmanjševala v skladu s pričakovanji, bi lahko Fed rezal obrestne mere že septembra, je odgovoril na vprašanje novinarjev. 

"Spet lahko uravnoteženo gledamo na zaposlenost na en strani in inflacijo na drugi, saj inflacija ni več nesorazmerno oddaljena od cilja," je dejal.
 

Včeraj se je začenja dvodnevno srečanje ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ob koncu katerega naj bi orisali pot sproščanja denarne politike. Septembra naj bi se ameriški centralni bankirji odločili za prvo znižanje obrestnih mer, vrstijo pa se opozorila glede vzdržnosti trga dela. 

"Ta teden pričakujemo nadaljevanje komunikacije Feda pri odzivanju na podatke. Pričakujemo, da bodo ohranili trenutne referenčne obrestne mere nespremenjene. Zadnji podatki namreč še niso dovolj dobri, da bi začeli zniževati," meni analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.

Po mnenju ekonomistov, ki jih je anketiral Bloomberg, bo Federal Reserve verjetno naznanila načrte za znižanje obrestnih mer v septembru. Skoraj tri četrtine vprašanih menita, da bo ameriška centralna banka srečanje 30. in 31. julija izkoristila za pripravo temeljev za znižanje za četrt točke na naslednjem srečanju septembra. 

Kot pravi Blažeković, so trg dela, rast plač in inflacija, ki je še vedno nad magično dvoodstotno mejo, glavni razlogi, zakaj ta teden ne bo prišlo do sproščanja monetarne politike onkraj Atlantika. "Kapitalski trgi pričakujejo natančno takšno odločitev," ocenjuje Blažeković. Na gibanje vrednosti delnic močno vplivata panogi tehnologije in umetne inteligence, kar povečuje nihajnost.

"Krivulja donosnosti ameriških obveznic ostaja obrnjena, čeprav le za 20 bazičnih točk, kar je najmanj od začetka letošnjega leta. Pričakujemo, da se bo vrnila na normalne ravni ob prvem znižanju obrestne mere," meni Blažeković. Kot dodaja, ameriški javni dolg še naprej raste, prav tako višina plačil obresti, a moč in stabilnost gospodarstva ohranjata ravnotežje.

"Jeseni pričakujemo začetek zniževanja obrestnih mer s tendenco znižanja referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk do konca leta zaradi nadaljnjega popuščanja inflacijskih pritiskov. To bo dodatno sprostilo prostor za cenejše zadolževanje podjetij in znižanje stroškov financiranja," napoveduje analitik BBA.

Podjetja pričakujejo vrsto znižanj

Oblikovalci politik že mesece opozarjajo na odpornost podatkov o zaposlovanju kot na dokaz, da znižanje obrestnih mer ni nujno potrebno. Toda sporočilo iz podjetij, občutljivih na obrestne mere, je jasno: povpraševanje upada in kar preprečuje odpuščanja, je zaupanje, da se bo znižanje obrestnih mer začelo kmalu in prineslo svetlejše obete za leto 2025, poroča Bloomberg.

Po podatkih Bloomberg Intelligence je na približno tretjini sezone poslovnih rezultatov v drugem četrtletju delež podjetij, ki so presegla pričakovane prihodke, najmanjši od leta 2019. Upočasnitev je zlasti očitna v delih gospodarstva, ki so vezani na zadolževanje gospodinjstev in potrošniška posojila.

Tudi trgovci z obveznicami povečujejo stave za bolj agresivno sproščanje monetarne politike Feda. Vlagatelji pričakujejo vsaj dve znižanji obrestne mere za četrt točke v tem letu, kar je nekoliko več, kot so napovedali oblikovalci politik. Čeprav je inflacija upadla, so vlagatelji vse bolj zaskrbljeni, da se bo trg dela kmalu zlomil – temu naj bi se uradniki Feda prilagodili.

Zaskrbljenost je minuli teden dosegla novo raven, ko sta nekdanji predsednik Feda New York William Dudley in Mohamed El Erian dejala, da Fed tvega napako, če bo predolgo ohranjal obrestne mere previsoke. Ob tem je Dudley celo pozval k znižanju obrestnih mer že na tokratnem srečanju. Oba sta kolumnista Bloomberg Opinion.