Ciklični bikovski trend ameriških delnic je še vedno zelo živ

V svetu investiranja ni popolnega predvidevanja, vedno so presenečenja in nepričakovani dejavniki. Denimo leta 2008, ko je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) uvedla kvantitativno sproščanje (quantitative easing ‒ QE), je bila večina vlagateljev prepričana, da bo končni rezultat tega hiperinflacija. Svet je potem več kot deset let deloval v okolju nizke inflacija ali celo deflacije. Še en primer je denimo zloglasna napoved Feda leta 2021, da je inflacija zgolj prehodne narave.

Glede na trenutno makroekonomsko dogajanje so možne tri situacije, ki bi lahko presenetile vlagatelje:  

1. politika Feda

2. delniški trgi, ki se še ne ohlajajo

3. kitajska recesija

Dileme Ameriške centralne banke FED

Politika centralne banke je osredotočena na to, kako spraviti inflacijo na raven dveh odstotkov, pot do tja pa je še vedno neznanka. Prvi mož Feda Jerome Powell za zdaj čaka z odločitvijo znižanja obrestne mere in utemeljuje ta korak s tem, da potrebuje več zaupanja trga. Prehitro znižanje bi namreč lahko imelo nasprotni učinek in s tem bi se banka lahko oddaljila od cilja.

Trgi takšno prestavljanje datuma rezanja obrestnih mer v prihodnost ocenjujejo po svoje in posledično tudi prilagajajo svoje portfelje. Trenutno prevladuje bojazen, da bi predolgo čakanje lahko povzročilo deflacijo, kar že namigujejo nekateri podatki. Cene osnovnih dobrin se denimo že spogledujejo z deflacijo in se bodo verjetno še zniževale zaradi upada svetovne trgovine. To krepi skrb, da bi ta upad lahko pospešil tudi upad osnove inflacije.

Indeks cen izdatkov za osebno potrošnjo, splošno znan kot indeks cen PCE (Personal Consumption Expenditures Price) in eno glavnih meril inflacije in potrošniške porabe v ZDA, je trenutno pri 2,9 odstotka. Na letni osnovi pa je že upadel na 1,5 odstotka.

Težavna se zdi tudi rast plač, ki je morda že na prenizki ravni za vzdrževanje dvoodstotne inflacije. Primer: indeks stroškov zaposlovanja (The Employment Cost Index ‒ ECI) se je do konca lanskega leta upočasnil na 3,5 odstotka. Po prilagoditvi z 2,7-odstotno rastjo produktivnosti dela indeks ECI predstavlja le 0,8-odstotno osnovno inflacijo. Tudi ob predpostavki, da se rast produktivnosti dela v ZDA sčasoma vrne na svoj dolgoročni trend 1,5 odstotka, implicitna stopnja inflacije ECI ni večja od dveh odstotkov.

 

Vse omenjeno Fed postavlja pred dilemo. Glede na trenutno moč ameriškega gospodarstva oblikovalci politik prestavljajo odločitev za nižanje obrestne mere, vendar strm padec inflacije in edinstvena narava dezinflacije ustvarja tudi pritisk, da je bolje znižati obrestne mere prej kot prepozno.

 

So delnice vrednotene previsoko?

Hitra rast cen delnic od konca lanskega leta ni le ustvarila pogojev za tako imenovano prenakupljenost, ampak je to povzročilo tudi preveč samozavestno tržno pozicioniranje vlagateljev. Zadnja raziskava Bank of America Merrill Lynch prikazuje, da je več kot 80 odstotkov delniških skladov izpostavljenih bolj od svojih referenčnih indeksov in ta kazalnik je najvišji od leta 2021.

Upravljavci skladov so z drugimi besedami nadpovprečno izpostavljeni dolgim pozicijam na delniškem trgu. Prenakupljenost delnic prikazujejo tudi nekateri drugi kazalniki. Tržni sentiment je na visoki ravni, obenem pa je indeks VIX, ki prikazuje strah na trgu ali nestanovitnost, zelo nizek. To kaže, da so vlagatelji bikovsko razpoloženi. Podobno stanje prikazuje tudi tako imenovani bikovsko-medvedji razpon (bull-bear spread). Gre za razmerje med biki in medvedi na trgu, ki je ta hip nagnjeno v smeri bikov.

Trenutno je še prehitro predvideti, kako se bo ta korektivna ali konsolidacijska faza iztekla, bo pa veliko odvisno od trga obveznic oziroma premika velikih igralcev v manj tvegane finančne naložbe. Razpoloženje je trenutno še vedno evforično in vsak popravek cene vlagatelji izkoristijo za nakupe.

Ciklični bikovski trend je še vedno zelo živ

Bikovski delniški trend se običajno konča ali s strmim dvigom obrestnih mer ali padcem pričakovanih dobičkov podjetij ali kombinacijo obojega. V letu 2022 so se dobički podjetij skrčili za 11 odstotkov, hkrati pa je obrestna mera skokovito narasla, kar je povzročilo 25-odstotni upad tečajev delnic.

Trenutna slika ne predvideva tega scenarija, saj so dobički podjetij močni, hkrati politika Fed daje podporo tečajem delnic. V zgodovini ameriških delniških trgov se namreč še ni zgodilo, da bi dobički podjetij upadli z razmikom dveh let. Trenutno so napovedi še vedno optimistične in finančni trgi so se navadili na višje obrestne mere. Res je, da višje obrestne mere dražijo lastniški kapital in upočasnijo rast tečajev delnic, vendar ne povzročijo medvedjega trenda.

Medvedji trg na delniškem trgu se je skoraj vedno rodil iz padajočega čistega dobička na delnico (earning per share ‒ EPS). Tečaji delnic se vedno odzivajo na pričakovane dobičke, medtem ko so donosi obveznic običajno ključni za rast dobička. Padec dobička vedno vodi do nihajnosti tečajev delnic, tudi če so tečaji že v upadanju. To pomeni, da so dobiček podjetij vedno prvi vpliv na cene delnic, obrestne mere pa drugoten vpliv, ki je povezan s samo amplitudo rasti ali padca cen delnic.

Trenutne razmere prikazujejo, da je politika Fed na vrhu cikla, pri čemer so tudi cene obveznic na vrhu oziroma blizu njega. Nadaljnjega dviga obrestnih mer s sedanjih ravni ni pričakovati. Položaj prvega moža Feda je jasen, sila padajočih donosov obveznic je veliko večja kot njihov morebitni dvig, zato je čakanje z odločitvijo o obrestnih merah prava odločitev. 

 

 

*Mnenje, izraženo v tem članku, je mnenja avtorja in ne odražajo mnenja podjetja ali katerega koli posameznika, v katerem je avtor zaposlen.