So Kitajske delnice že dovolj poceni?

Pogled na ameriške delniške in kitajske indekse je popolnoma nasproten. Medtem ko so v zadnjih letih ameriške delnice strmo rasle, so kitajske delnice izgubljale vrednost. Ta trend z nekaj pozitivnimi obdobji traja od leta 2018, ko so kitajski indeksi kotirali pri najvišjih vrednostih.

Kitajski referenčni indeks CSI 300 je lani upadel za dobrih 15 odstotkov in se giblje blizu najnižje vrednosti v zadnjih petih letih. Indeks Hang Seng na borzi v Hongkongu pa je lani upadel za skoraj 20 odstotkov in se trenutno giblje 50 odstotkov nižje od vrha leta 2018 in 45 odstotkov nižje od vrha leta 2021. Vlada v Pekingu seveda pozorno spremlja razmere in poskuša obrniti negativni trend, vendar strukturne težave, ki pestijo obremenjeno kitajsko gospodarstvo, zahtevajo več časa, da jih trg sprejme.

Čeprav pogled na grafe kitajskih delnic ni najlepši, je trenutna slika morda vendarle pretirana in so cene preveč diskontirane.

Prvič, vrednotenje kitajskega delniškega trga odraža veliko katastrofo na Kitajskem, ki je po kazalnikih hujša od izgubljenih desetletij Japonske in na ravni velike depresije v ZDA med letoma 1920 in 1930. Ta scenarij je zelo malo verjeten.

Drugič, Kitajska si je zaradi nezadostne politične spodbude problem rasti ustvarila predvsem sama, ker so oblikovalci politik čakali z odločitvami in jih je trg prehiteval. Pomembne politične odločitve so se zgodile šele v zadnjih tednih.

Tretjič, kitajsko gospodarstvo ni v tako slabem stanju, kot poročajo mediji, saj je kar nekaj svetlih točk. Ne nazadnje je bila lani kitajska gospodarska rast 5,2-odstotna. Z izjemo nepremičninskega sektorja se naložbe v druge pomembnejše panoge izdatno povečujejo.

Primerjava z japonskim razcvetom in zlomom balona

Kitajski indeks Hang Seng in japonski Nikkei 225 se pri primerjavi skoraj prekrivata. Gibanje japonskih delnic v fazi spektakularnega razcveta v osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skoraj skladno s kitajskimi. Podobne so tudi faze zloma obeh indeksov, tako v smislu trajanja kot obsega, kar poudarja tipično čredno vedenje med vlagatelji v večji tržni razprodaji. Glavna razlika pa je v drastično različnem vrednotenju.

Kitajske delnice, tudi na najvišji ravni leta 2018 in 2021, niso bile niti blizu ravni japonskih delnic na vrhuncu v poznih osemdesetih letih. Zdaj kitajske delnice kotirajo celo pri nižjih večkratnikih kot japonske po poku balona in sesutju tamkajšnjega indeksa. Spektakularen zlom japonskih delnic, ki je povzročil depresivne večkratnike, ki so oblikovali cene na koncu japonskega čudeža in na začetku obdobja tako imenovanih izgubljenih desetletij, so bili bolj optimistični kot trenutne kitajske delnice in vrednotenja pri trenutnih cenah.  

Eden najbolj priljubljenih kazalnikov v vrednotenja delnic, P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico), je trenutno pri vrednosti 7,8. Indeks Hang Seng je na vrhu imel to razmerje 24, trenutno pa se giblje precej pod dolgoročnim povprečjem 10,2. Nikkei 225 se trenutno giblje pri razmerju P/E 22,4.

Primerjava z veliko ameriško depresijo

Dolg negativen trend kitajskih delnic lahko primerjamo tudi z ameriškim trgom med veliko depresijo med letoma 1920 in 1930. Skoraj 50-odstotna pocenitev kitajskih delnic od leta 2021 je sicer plitvejša od množičnega zloma ameriških delnic med veliko depresijo, vendar se kitajske delnice trenutno gibljejo pri podobnih večkratnikih kot ameriške delnice leta 1932, potem ko so že upadle za skoraj 90 odstotkov od vrha, doseženega leta 1929. Podobnosti med kitajskimi večkratniki in tistimi na ameriškem trgu med veliko depresijo je zanimiva tudi zaradi izjemno črnogledih gospodarskih pričakovanj.

Med letoma 1930 in 1933 je ameriško gospodarstvo nominalno upadlo za 50 odstotkov, celotni bančni sistem je bil skoraj izbrisan, družba pa je bila potisnjena na rob propada. Nič od tega niti približno ne spominja na trenutno situacijo na Kitajskem. Z drugimi besedami: kitajske delnice so preveč upadle, cene pa odražajo izjemno negativen rezultat, ki je zelo malo verjeten, da se bo uresničil.

Pot iz brezna je dolgotrajna predvsem zaradi anemičnega Pekinga

Kitajsko gospodarstvo se sooča z upadom še iz časa pandemije, anemičnost politike pa je preprečila hitrejše okrevanje. Dodatno je politična negotovost omajala poslovno zaupanje. Gospodarska realnost je precej bolj niansna in nikakor je ne moremo gledati preveč široko, saj je šibkost skoncentrirana predvsem v nepremičninski sektor. Indeks novih stanovanj se je skrčil za neverjetnih 60 odstotkov od leta 2021, ampak je pomemben kazalnik PMI za celotno gospodarstvo večinoma nad pragom 50, ki prikazuje mejo med ekspanzijo in recesijo. To je v popolnem nasprotju s finančno krizo v ZDA in zlomom hipotekarnega trga sredi leta 2000, ko je nepremičninski zlom ohromil celotno gospodarstvo. Kitajski nepremičninski zlom je precej bolj omejen in je povzročil omejeno izgubo v celotnem gospodarstvu. Nepremičninski sektor se krči, vendar se naložbe v druge dejavnosti povečujejo; močna sta predvsem energetski in tehnološki sektor.

Šest pomembnih korakov za premik v pozitivno smer

1. Centralna banka je začela biti bolj agresivna pri monetarnem sproščanju. Poleg znižanja obrestne mere je Kitajska centralna banka (PBoC) okrepila tudi posojila komercialnim bankam s ciljem dviga likvidnosti v bančnem sistemu. Zgodovinsko gledano je razširitev bilance PBoC običajno privedlo do bikovskega delniškega trga.

2. Denarne in kreditne številke se izboljšujejo, omembe vreden podatek je močan skok ponudbe denarja M1, ki je ključen za kitajsko poslovno dejavnost.

3. Reševanje borznega trga so orkestrirali kitajski regulatorji, da bi ustavili polom na finančnem trgu. Opaziti je ogromne prilive v glavne kitajske delnice in sklade, ki kotirajo na domači borzi (ETF), denar pa večinoma prihaja iz državnih skladov in podjetij. To nakazuje, da Peking postaja vse bolj zaskrbljen nad uspešnostjo gospodarstva in razvoja finančnega trga.

4. Potrošniška posojila so močno poskočila v primerjavi z zadnjimi tremi leti in so občutno presegla vrh pred covidom. To bi lahko bil znak, da se zaupanje potrošnikov morda vrača.

5. Kitajske lokalne vlade so napovedale ciljno rast BDP za leto 2024 z mediano 5,5 odstotka. Cilji lokalnih vlad so večinoma povezani s cilji centralne vlade in lahko gledamo na to kot na ambiciozen načrt, ki bo v večji meri potreboval znatno politično spodbudo, kar bo vplivalo pozitivno za trg.

6. Manjkajoči člen okrevanja je nepremičninski sektor, ki je trenutno še vedno v depresiji, a so se kazalniki že začeli izboljševati. Njegovo okrevanje pa bi dalo zagon celotnemu gospodarstvu.  

*Mnenje, izraženo v tem članku, je mnenja avtorja in ne odražajo mnenje podjetja ali katerega koli posameznika, v katerem je avtor zaposlen.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar