Prihaja sezona skupščin, na katerih bodo med drugim delničarji glasovali tudi o predlogu uprave glede izplačila dividend. Večina skupščin je sklicana za junij, farmacevt Krka jo bo, kot zadnji, imel v juliju, Petrol pa jo je že imel konec aprila, kje so predlog uprave glede izplačila 30 evrov bruto dividende tudi potrdili.
Dividende, ki jih predlagajo uprave
Letos štiri družbe napoveduje višje izplačilo dividend za lansko poslovno leto. Kar 76 odstotkov višja od lanske bo dividenda v Pozavarovalnici Sava. Uprava predlaga izplačilo 54 odstotkov dobička oziroma 1,5 evra bruto na dividendo.
Tudi delničarji Petrola se lahko veselijo 36 odstotkov višje dividende od lanske. Letos je uprava predlagala in delničarji so se s tem na skupščini tudi strinjali z izplačilom polovice dobička oziroma 30 evrov bruto na delnico.
Višjo dividendo od lanske predlagata tudi uprava Krke in NLB. Prva predlaga izplačilo 57 odstotkov dobička in delničarjem 5,63 evra bruto na delnico. Slednja pa bo izplačilo dividend izvedla v dveh tranšah, v prvi bodo delničarji prejeli 2,5 evra bruto, ob koncu leta pa se predvideva, da bo znesek enak. Uprava NLB je predlagala izplačilo 100 milijonov evrov dobička, polovico bodo izplačali v prvi tranši.
Predlogi dividend v Zavarovalnici Triglav in Cinkarni Celje so na ravni lanskih dividend. V Zavarovalnici Triglav, kjer izplačajo kar 74 odstotkov čistega dobička in bo za dividende namenila 3,7 evra bruto na delnico, je uprava pojasnila, da so v zadnjih dveh letih poslovali v izjemno zahtevnem in negotovem poslovnem okolju ter pri tem upoštevala dodatno previdnost predvsem v zavarovalno-tehničnem delu poslovanja.« Kljub enakemu znesku izplačila dividende, je dividenda donosnost zavarovalnice najvišja med slovenskimi bluechipi – devetodstotna.
Uprava Cinkarne Celje v skladu z razmerami v poslovnem okolju predlaga enako višino dividende na kot lani - 21 evrov bruto na delnico. Kot razlog navaja »zelo negotove razmere v mednarodnem gospodarstvu predvsem na področju surovin in energentov ter nihanju v povpraševanju ter pritisku na cene v industriji pigmenta titanovega dioksida.« Načrtovana realizacija letošnjega čistega dobička je 20,1 milijona evrov, kar je 40 odstotkov manj od načrtov.
Luka Koper in Telekom Slovenija sta edina, ki sta letos predlagala nižje izplačilo od lanskega. V koprski luki predlagajo 0,71 evra bruto dividende, ki je za 38 odstotkov nižja od lanske. Tudi uprava telekoma predlaga za 22 odstotkov nižjo od lanske, in sicer 3,5 evra bruto. Spomnimo pa se lanske skupščine, kjer delničarji niso sprejeli predlog uprave. Ta je predlagala 4,0 evra bruto dividendo, delničarji pa so izglasovali 4,5 evra bruto dividendo. Ob tem dodajmo, da je v obeh družbah več kot 70 odstotkov lastnik država.
Najvišja dividenda donosnost 9-odstotna
Za marsikaterega vlagatelja so ravno dividende tiste, ki jih prepričajo k investiranju na Ljubljansko borzo. Če upoštevamo predloge uprav, lahko ocenimo, da so med bolj dividendno donosnimi Zavarovalnica Triglav (9-odstotna), NLB (7,8) in Cinkarna Celje (7,4). Letos je najmanj dividendno donosna je Luka Koper (3).
Ogledali smo si tudi, pri kakšnem večkratniku dobička kotirajo slovenski bluechipi ob upoštevanju poslovanja v lanskem letu. Investitorji namreč pogosto uporabljajo omenjeni večkratnik pri iskanju privlačno ovrednotenih delnic. Trenutno pri najnižjem večkratniku dobička (razmere med ceno delnice in dobičkom na delnico – P/E) na delnico kotira delnica NLB, pri najvišjem pa Luka Koper.
Tudi nasploh v zadnijh letih velja, da imajo slovenski bluchipi višje dividende donosnosti in so v povprečju vrednoteni nižje kot evrski in denimo hrvaški bluechipi, s katerimi se pogosto primerjajo.
Vseeno je potrebno tudi poudariti, da je Ljubljanska borza bistveno manj likvidna od glavnih evropskih delniških trgov, dodatno tveganje prinaša prisotnost državnega lastništva v nekaterih družbah, ki je še vedno precej visoko, hkrati pa ima lokalni trg manjši delež hitreje rastočih podjetij v primerjavi s tujino. Ne gre tudi spregledati dejstva, da ima rusko-ukrajinska vojna pomemben vpliv na poslovanje družbe Krka, ki je največja javna delniško družbo na domačem trgu.
Bi lahko družbe izplačale višje dividende, kot jih?
Koliko dobička bodo izplačale borzne družbe je določeno v politiki izplačila dividend. Iz spodnjega grafa vidimo, koliko imajo nekatere družbe še rezerve pri izplačili dobička. Denimo največ prostora za višje izplačilo imata Luka Koper in NLB. V obeh primerih je predlagano izplačilo v višini manj kot 50 odstotkov dobička. Najmanj prostora za izplačilo pa imajo v Zavarovalnici Triglav, saj predlog predvideva izplačilo 74 odstotkov celotnega dobička.