Bo prvič prišlo do obrata krivulje donosnosti na slovenske obveznice?

Eden najbolj spremljanih kazalnikov za prihod recesije na Wall Streetu je obrnjena krivulja zahtevane donosnosti na obveznice. Do tega pojava pride, ko zahtevani donos obveznice s krajšo ročnostjo, kot je dvoletna, presega zahtevano donosnost na obveznice z daljšo ročnostjo. Pojav je razmeroma pogost onkraj luže, lahko pa bi se zgodil tudi v primeru slovenskih državnih obveznic. Kako verjeten je po mnenju analitikov?

"Inverzija slovenske krivulje donosnosti je možna, če ECB zaradi inflacije, ki vztraja nad ciljno vrednostjo, ohrani trenutne ali celo zviša ključne obrestne mere ob čedalje slabših gospodarskih razmerah," napoveduje Tomaž Ivanič iz Modre zavarovalnice. Zahtevana donosnost na slovensko 10-letno državno obveznico je pri 3,48 odstotka, na dvoletno pa 3,37 odstotka. 

Ob obratu bi po besedah Ivaniča donosnost kratkoročnih obveznic ostala visoka, saj na njeno gibanje najbolj vpliva monetarna politika centralne banke, medtem ko dolgoročne obveznice že diskontirajo pričakovano poslabšanje gospodarskih razmer zaradi zaostrenih finančnih pogojev.

"Kot že nekaj časa videno v ZDA in pri referenčni evropski krivulji v Nemčiji, ni v trenutni tržni situaciji inverznost krivulje obrestnih mer nič nenavadnega," dodaja tudi Rok Makovec iz Nove KBM. Kot pojasnjuje, gre za to, da so pričakovanja na krajšem delu krivulje bistveno večja kot na daljšem delu krivulje donosnosti. "K temu zelo pripomore depozitna obrestna mera ECB, ki je trenutno pri štirih odstotkih in posredno vpliva na druge evropske krivulje donosnosti," pojasnjuje Makovec.

Napoved recesije?

Zgodovinsko gledano je inverzna krivulja razmeroma dober napovednik recesije. Obrnjena krivulja zahtevanih donosov med kratkoročno in dolgoročno zapadlostjo ameriške obveznice je v zadnjih 40 letih pravilno napovedala recesijo.

Ob tem številne študije ugotavljajo, da je obrnjena krivulja zahtevanih donosov tudi jedrnih držav evrskega območja na agregatni ravni uspešno napovedovala recesijo. "Po drugi strani pa se krivulja ni obnesla enako gotovo pri napovedovanju recesije v primeru perifernih držav evrskega območja, kamor spada tudi Slovenija," pojasnjuje Jure Rogač, specialist za upravljanje iz Save Infonda.

Tudi on meni, da je možno, da se bo tudi krivulja donosov slovenskih državnih obveznic obrnila inverzno. "Za oceno obetov recesije pa ni dovolj zgolj inverzna krivulja. Treba je analizirati še druge vidike, kot so geopolitična in makroekonomska situacija Slovenije, gospodarska kondicija ključnih držav partneric, monetarna politika ECB in tako naprej," meni Rogač. Glede na povečano tveganje recesije v številnih razvitih svetovnih gospodarstvih pa bi lahko bil po njegovem mnenju podoben primer tudi v Sloveniji.

Se bolj splača nakup kratkoročnega ali dolgoročnega dolga?

Donosnost slovenske državne dvoletne obveznice se je od konca leta 2021 pa do danes zvišala za štiri, desetletne pa za več kot tri odstotke. "Na trenutnih ravneh se splača nakup tako ene kot druge obveznice," je jasen Ivanič.

"Ali se vlagateljem bolj splača nakup dvoletne ali desetletne obveznice, je bolj odvisno od naložbenega horizonta vlagatelja," dodaja Rogač. Vlagatelji, katerih investicijska strategija je krajša ročnost, so trenutno po mnenju Rogača dobro nagrajeni, saj se donos nemških obveznic giblje okoli 3,8 odstotka za en mesec in tri odstotke za dve leti.

Investicija v obveznice daljših ročnosti je po njegovih besedah trenutno dobra alternativa delniškim naložbam, saj evropski obvezniški indeks Bloomberg Pan-European Aggregate Corporate Index, ki vlaga v podjetniške obveznice znotraj naložbenega razreda, ponuja pričakovani donos 4,5 odstotka, indeks podjetniških obveznic zunaj naložbenega razreda, Bloomberg Pan-European High Yield Index, pa celo 8,1 odstotka.

Makovec sicer poudarja, da gre pri investiranju v obveznice za dva različna naložbena cilja: kratkoročnega in dolgoročnega. "Gre predvsem za to, da trg ocenjuje, da se bodo obrestne mere v srednjeročnem obdobju začele zniževati skladno z nižanjem stopnje inflacije in padanjem gospodarske aktivnosti kot posledico trenutne monetarne politike centralnih bank," sklene Makovec.    

ECB: Obrnjene krivulje v evrskem območju in ZDA manj povedne

Glede na študijo Evropske centralne banke (ECB) so obrnjene krivulje donosnosti v evrskem območju in ZDA v zadnjem času manj koristne pri napovedovanju recesij, kot so bile v preteklosti. Obrnjena krivulja donosnosti glede na mnenje raziskovalcev pri ECB kaže na skoraj 50-odstotno možnost recesije v enem letu v evrskem območju in 40-odstotno v ZDA.

Toda ob vključitvi dodatnih finančnih kazalnikov in cen nafte se to tveganje zniža na 25 odstotkov tako za ZDA kot za območje evra. "Obsežni portfelji obveznic centralnih bank lahko prav tako igrajo vlogo pri sploščitvi krivulje donosnosti," opozarjajo.

V evrskem območju se je proizvodnja v tretjem četrtletju zmanjšala za 0,1 odstotka, analitiki pa v zadnjih treh mesecih leta napovedujejo stagnacijo. To bi pomenilo, da bi se stara celina le lahko izognila recesiji, ki je običajno opredeljena kot dve zaporedni četrtletji krčenja gospodarske dejavnosti.

V zadnjih tednih se je obrnjena krivulja donosnosti na ameriške obveznice znova približala normalizaciji, a ta v zadnji dneh spet ostaja obrnjena. "Od leta 1985 se je pred vsako recesijo krivulja donosa obrnila, vendar se je recesija začela šele, ko je inverzija izginila," za Bloomberg opozarja Steve Sosnick, glavni strateg pri Interactive Brokers.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar