Komentar: Podjetniške obveznice priložnost za prerazporeditev premoženja državljanov

Pretekla leta je zaznamovalo povišanje stroškov zadolževanja zasebnega sektorja, ki danes poteka v manjšem obsegu in za krajši čas. To sicer ni značilno izključno za financiranje z bančnimi posojili, ampak je ta trend zajel tudi svet podjetniških obveznic.

Izdajanje podjetniških obveznic v regiji Adria ni zelo priljubljeno. Slovenska podjetja so se od začetka leta 2019 na kapitalskem trgu zadolžila za skupno 3,3 milijarde evrov, hrvaška za nekaj več kot dve milijardi evrov, medtem ko v istem obdobju v preostalih državah regije Adria ni bilo izdaje podjetniških obveznic. Ravno zato se je Srbija odločila, da  podpre zadolževanje podjetij z izdajo korporativnih obveznic. Za tiste, ki bodo izdane od začetka prihodnjega leta, bo stroške izdaje krila država.

Od vseh izdaj podjetniških obveznic v srednji in vzhodni Evropi v zadnjih letih kar štiri petine odpade na podjetja iz finančne panoge, med katerimi so predvsem banke, katerih motivacijo za tržno financiranje je v zadnjih letih pospešil regulator z novimi pravili za upravljanje notranjega kapitala. Banke so začele ponujati tako imenovane  obveznice 'tier 2', pri katerih gre za dolžniške vrednostne papirje, ki ob stečaju podredijo imetnika večini drugih upnikov.

V zadnjih letih se tudi podjetja iz komunalne panoge, na primer dobavitelji električne energije, vse bolj zadolžujejo prek obveznic, pri čemer prednjači češka skupina CEZ.

Slovenska podjetja pristajajo na sedemodstotno obrestno mero

Tako kot pri bančnih posojilih se je tudi zadolževanje z izdajo obveznic podražilo. Danes se slovenska podjetja z izdajo obveznic zavezujejo k skoraj sedemodstotni letni obrestni meri, kar je pet odstotnih točk več kot pred dvema letoma. Na drugi strani se je zadolževanje hrvaških podjetij podražilo za pet odstotnih točk, na nekaj več kot šest odstotkov. Podobnim trendom sledijo tudi podjetja v preostali srednji in vzhodni Evropi.

Zaradi podražitve kapitala, predvsem na dolgi rok, se skrajšujejo ročnosti dolgov podjetij. Medtem ko so se podjetja iz Češke in Romunije še leta 2021 zadolževala s povprečno ročnostjo šest let in pol, tista iz Madžarske pa celo do povprečno devet let, se v teh državah danes ta zadolžujejo v povprečju za pet let.

Podobno je s podjetji v regiji Adria, natančneje s hrvaškimi, ki se danes v povprečju zadolžujejo za štiri leta, torej leto manj kot pretekla leta, medtem ko se slovenska za dobo štirih let, torej se je ročnost skrajšala za dve leti glede na leto 2021.

Možnost prerazporeditve premoženja državljanov

Že dolgo, od začetka 2010, so korporacije v regiji Adria svoje apetite po zadolževanju zlahka zadovoljile z bančnimi posojili, ki so teoretično cenejša od izdaje obveznic. Hkrati je prisotnost tujih institucionalnih vlagateljev v regiji in domačih državljanov na trgu kapitala že več kot desetletje šibka. Banke v regiji zaradi strogih predpisov ne zanima preveč vlaganje v podjetniške obveznice, preostali institucionalni akterji pa so bodisi omejeni s predpisi bodisi jih je premalo za oblikovanje aktivnega kapitalskega trga.

V regiji so priložnosti tako za lastniške kot dolžniške vrednostne papirje. Največji vzvod vidimo v možnostih porazdelitve premoženja državljanov, ki bi se neposredno ali prek institucionalnih akterjev, torej specializiranih skladov, usmerilo na kapitalski trg.

Premoženje prebivalcev regije je trenutno skoncentrirano v nepremičninah in vlogah na vpogled pri bankah, gospodarski potencial celotnega območja pa bi okrepili s kanaliziranjem kapitala k ustvarjalcem dodane vrednosti prek trga kapitala. Kot smo zapisali v nedavni analizi, glede na obseg nerazporejene likvidnosti v bankah kot posledice radodarnosti vpoglednih vlog zasebnega sektorja določena prerazporeditev denarja proti kapitalskemu trgu ne bi škodila stabilnosti finančnega sistema in bankam pustila dovolj denarja za povečanje svojega posojilnega portfelja.

Dodatna motivacija za razmislek o prerazporeditvi sredstev naj bi bilo dejstvo, da se bo zadolževanje zasebnega sektorja v naslednjih četrtletjih podražilo, zaradi česar bodo morale družbe potencialnim vlagateljem ponuditi še privlačnejše donose, kot so za vezane vloge.