Kam v tem trenutku vložiti pet tisočakov? Trije predlogi portfeljev

Medtem ko so se trgi lani negativno odzvali na povišano inflacijo in naraščajoče obrestne mere centralnih bank, je letos zgodba drugačna, saj je velika večina svetovnih borznih indeksov v zelenih številkah. Finančne strokovnjake smo vprašali, kam v tem trenutku vložiti pet tisoč evrov. Pri tem smo predpostavili, da je vlagatelj povprečno nagnjen k tveganju ter želi varčevati dolgoročno, torej za dlje kot pet let. Zbrali smo nasvete, ki so lahko dodatna informacija, ne pa tudi temelj za sprejemanje finančnih odločitev, ki so odvisne od več spremenljivk.

Aleš Šoba: Rahlo večja utež v delniških naložbah

Če še pred dvema letoma obveznice niso bile zanimive za portfelje vlagateljev, je danes precej drugače, meni Aleš Šoba, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov pri Savi Infondu. V zadnjem letu in pol se je namreč končalo obdobje nizkih oziroma negativnih obrestnih mer, s čimer se je nabor potencialnih naložb za vlagatelje močno izboljšal.

"Mešani oziroma uravnoteženi portfelji so znova aktualni," poudarja Šoba. Po njegovem mnenju ostajata ključna dejavnika pri oblikovanju primernega portfelja za posameznika časovno obdobje in nagnjenost k tveganju. Zato smo predpostavili, da je vlagatelj, za katerega so poznavalci pripravili nasvete, povprečno nagnjen k tveganju, vlagati pa želi za obdobje, daljše od petih let.

 

Osebni arhiv

Nikola Maljković: ETF razvitih trgov in zavarovanje donosov z državnimi obveznicami

Nikola Maljković, finančni analitik pri OptimTraderju, bi glede na danes znane informacije predlagal portfelj, ki v 60 odstotkih vsebuje delniške naložbe, v 40 odstotkih pa obvezniške.

  Osebni arhiv

Pri tem bi delniške naložbe razdelili na dva dela. Prvih 40 odstotkov bi vložili v svetovni delniški indeksni sklad razvitih trgov, ki kotira na borzi – iShares Core MSCI World UCITS ETF USD (akumulacijski). "Glede na to, da je indeks trenutno v bližini najvišjih zgodovinskih vrhov, bi denar za nakup razdelil na tri dele, in sicer bi eno tretjino investiral takoj, preostala dva dela pa v razponu dveh mesecev, tako da bi bili polno investirani v začetku leta 2024," dodaja Maljković.

Nadaljnjih 20 odstotkov bi investirali v delniški indeksni sklad trgov v razvoju, ki kotira na borzi – iShares Core MSCI Emerging Markets IMI UCITS ETF (akumulacijski). Tu četrtino sklada predstavlja Kitajska, ki se trenutno spopada z upadom gospodarske aktivnosti ter krizo na nepremičninskem trgu. "Menim, da bo državi uspelo ponovno zagnati gospodarstvo, kar bi ob ugodnih cenovnih ravneh lahko pomenilo dober dodatek k portfelju," poudarja Maljković.

Pri obvezniških naložbah bi 20 odstotkov namenili v indeksni sklad kratkoročnih podjetniških obveznic, denominiranih v evrih, ki kotira na borzi – iShares EUR Ultrashort Bond UCITS ETF EUR (akumulacijski). Ker gre za razmeroma kratko obdobje, je po njegovem mnenju zanimiv nakup kratkoročnih obveznic s tehtano zapadlostjo okoli šestih mesecev in tehtano letno donosnostjo do dospetja višini 4,13 odstotka. S tem bi zavaroval vlagatelja pred nadaljnjimi dvigi obrestnih mer zaradi višje inflacije, saj bi zaradi svoje kratkoročnosti lahko zelo hitro izkoristil potencialne nadaljnje dvige obrestnih mer. 

Ob deflacijskih pritiskih oziroma upadu splošnih cen in morebitnega pojava recesije pa bi za preostalih 20 odstotkov portfelja Maljković predlagal nakup indeksnega sklada evrskih državnih obveznic s tehtano zapadlostjo okoli os let in tehtano letno donosnostjo do dospetja 3,23 odstotka, ki kotira na borzi – Xtrackers II Eurozone Government Bond UCITS ETF 1C. "Ta sklad bi v zgoraj omenjenem scenariju prinesel pozitivne donose, s čimer delno zavarujemo portfelj pred večjimi padci na delniških trgih," še dodaja.

 

Lojze Kozole: Ameriški trg ponuja priložnosti za dolgoročno rast

Tudi Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika, bi portfelj vlagatelja pri danih predpostavkah ročnosti in nagnjenosti k tveganju razdelil v 60 odstotkih na delniške naložbe in 40 v obvezniške.

Osebni arhiv 

Prvih 30 odstotkov bi razporedili v ETF, ki sledi indeksu S&P 500, ter tako dosegli izpostavljenost do ZDA, ki predstavlja velik del svetovnega trga. "Ameriški trg je znan po svoji stabilnosti in likvidnosti ter ponuja priložnosti za dolgoročno rast," meni Kozole.

Drugo tretjino bi izpostavili evropskim delniškim naložbam, in sicer prek sklada, ki kotira na borzi in sledi indeksu evropskih podjetij iz indeksa STOXX50. Ta zajema vodilna evropska podjetja, vlagatelj pa bi tako zmanjšal tveganje, ki izhaja iz vlaganja samo na ameriškem trgu. "Na račun krepko povišanih obrestnih mer pa je primerno investirati 40 odstotkov sredstev v  obvezniške ETF, kjer gre za mešanico ameriških in evropskih državnih in podjetniških obveznic," svoj predlagani portfelj sklene Kozole.

Mnenja poznavalcev so različna. Pod črto je investiranje odvisno od posameznika in njegovega finančnega položaja, trenutnih naložb, finančnih in življenjskih ciljev ter nagnjenosti k tveganju. Pretirana samozavest in prevelika izpostavljenost najbolj tveganim naložbam brez postavljenih finančnih temeljev lahko ob drastičnih upadih tečajev pri posamezniku povzročita finančni stres in stisko. Zato takšne nasvete jemljite le kot dodatno informacijo, in ne kot temelj za sprejemanje finančnih odločitev.
 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar