Borzni pregled: Azijski trgi v rdeče sledili ameriškim

Delniški trgi v Aziji so čez noč sledili negativnim gibanjem finančnih trgov na drugi strani Tihega oceana. Včeraj so globoko v negativno območje zdrsnile ameriške delnice, ki so utrpele največji padec v zadnjih šestih mesecih. Slabitev delniških trgov so odražali tudi obvezniški, saj so donosi na 10-letne državne dolžniške papirje dosegli najvišjo raven v zadnjih 16 letih.

Vse to je znamenje, ugotavlja Bloomberg, da vlagatelji pričakujejo, da bodo višje obrestne mere v ZDA vztrajale še naprej. Ali pa se bodo tamkajšnji centralni bankirji, kakor je namignil prvi mož ameriškega centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell, proti koncu leta odločili še za dodaten dvig. Centralni bankirji namreč ne pričakujejo "mehkega pristanka gospodarstva".

Ameriški bankirji povzročili pordečitev azijskih indeksov

Kakor koli že, delniški trgi v Aziji so sledili pesimizmu, ki je vel iz prvega največjega gospodarstva na svetu, saj so se delnice podjetij na Japonskem, v Avstraliji in Južni Koreji pocenile. Z njimi pa so se nižale tudi vrednosti pripadajočih regijskih indeksov – avstralski S&P/ASX 200 je denimo trgovanje sklenil z 0,7-odstotnim padcem.

Kljub temu je plima zanimanja za delnice tehnoloških podjetij privzdignila indekse na celinskem Kitajskem, kjer je njihova krepitev naposled le zaustavila skrb zbujajočo vrsto dnevnih padcev. Tehnološki indeks Hang Seng se je denimo zvišal za več kot odstotek, saj je večina delnic podjetij, ki ga sestavljajo, med trgovanjem pridobivala.

 

 

Ameriške terminske pogodbe so se nekoliko zvišale, potem ko je indeks S&P 500 v četrtek zdrsnil za 1,6 odstotka, kar je največ po marcu, vsi glavni ameriški delniški kazalniki pa so zdrsnili pod 100-dnevno povprečje.

Med azijskimi valutami je vrednost padla japonskemu jenu, saj je japonska centralna banka ohranila obrestne mere na obstoječih ravneh. Znova pa je izrazila pričakovanje, da se inflacija v deželi vzhajajočega sonca upočasnjuje.

Pred tem so podatki o cenah življenjskih potrebščin presegli ocene, kar je vzbudilo dvom o napovedi monetarnih oblasti, da bodo cenovni (inflacijski) pritiski še letos dosegli vrh in se v prihodnjih letih zmanjšali na ciljno dvoodstotno raven. Ali se vsaj občutno pomaknili v njeno bližino.

Bo Fed do konca leta dvignil obrestne mere?

Zahtevani desetletni donosi državnih obveznic so v ZDA dosegli najvišjo raven po letu 2007, s čimer se je v četrtek krepil prodajni pritisk na ameriški državni dolg. Napredoval je tudi Bloombergov dolarski indeks, povečevali pa so se tudi zahtevani donosi na avstralski in novozelandski državni dolg. Naraščajoči donosi zakladnic so sledili zadnjim podatkom o ameriškem trgu dela, ki so okrepili argumente Feda, da je treba pri visoki referenčni obrestni meri še vztrajati.

Število prošenj za nadomestila za brezposelnost v ZDA je namreč minuli teden padlo na najnižjo raven po januarju, kar kaže na zdrav trg dela, ki še naprej podpira gospodarstvo. Fed je v sredo ohranil obrestne mere na obstoječih ravneh, posodobljene četrtletne projekcije pa so pokazale, da se večina centralnih bankirjev zavzema za še eno zvišanje letos.

 

 

"V celoti je šlo za pozitivno interpretacijo enega od podatkov o trgu dela, ki so pomembni za vlagatelje," je za Bloomberg povedal Ian Lyngen iz družbe BMO Capital Markets. "Prav tako se rahlo povečujejo možnosti, da bo Fed novembra zvišal obrestne mere, vsekakor pa se krepi sporočilo Feda glede izogibanja nižanju obrestnih mer čim dlje v leto 2024."

Po odločitvi Rusije, da prepove izvoz dizelskega goriva in bencina, se je trgovanje z nafto gibalo v ozkem razponu. Surova nafta WTI je bila na poti k prvemu tedenskemu padcu v zadnjih štirih letih.

Naftna družba Chevron je s sindikati sklenila sporazum o prekinitvi stavk v obratih za pridobivanje zemeljskega plina v Avstraliji. Grožnja stavke je namreč zamajala svetovne trge z gorivom.

Britanski funt je izgubljal, potem ko je centralna banka Bank of England prvič po skoraj dveh letih ohranila raven obrestnih mer. Delniški indeks razvijajočih se trgov MSCI je tako izničil svoj napredek iz leta 2023.

Vsi se torej sprašujejo, kaj bo do konca leta naredil Fed. Nekdanji predsednik branže ameriške centralne banke Fed v St. Louisu James Bullard meni, da bo centralna banka najbrž morala še naprej zviševati obrestne mere in jih obdržati na že tako visoki ravni, saj bo s tem gospodarstvo obvarovala pred tveganjem ponovne krepitve inflacije.

Nekdanji finančni minister Združenih držav Lawrence Summers pa je medtem ocenil, da so oblikovalci monetarne politike preoptimistični v svojih najnovejših gospodarskih napovedih. Opozoril je, da obstaja tveganje, da jih preseneti trdovratnejša inflacija in šibkejša rast, znatna tveganja v gospodarstvu pa se kažejo tudi v zgodovinsko obsežni stavki delavcev v ameriški avtomobilski industriji UAW.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar