Znak gospodarske šibkosti zamajal trg obveznic, a te ostajajo privlačne

Kako krhko je prepričanje vlagateljev, da bodo višje obrestne mere z nami dalj časa, smo lahko nazorno videli v sredo, ko je zahtevana donosnost na državne obveznice občutno upadla. Razlog za preplah je bil šibkejši signal indeksa PMI iz gospodarstev na obeh straneh Atlantika. Ali bo nihajnost še naprej spremljala dolžniški trg, niso složni niti analitiki. A ne glede na to te v negotovih gospodarskih časih ob povišani inflaciji ostajajo dobra alternativa delniškim naložbam. Preverili smo, kaj se trenutno dogaja z državnimi obveznicami.

Če je pred leti veljalo, da je volatilnost prisotna na delniških trgih, pa se zdaj zdi, da obveznice niso več tako varno zatočišče. Obvezniški trg letos zamaje domala vsak podatek ali odločitev centralnih bankirjev. V zadnjem tednu to še posebno drži.

Sprva je niz presenetljivo dobrih gospodarskih podatkov (predvsem onkraj luže) povečal pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) dlje časa ohranjala višje obrestne mere. Fed je svojo glavno obrestno mero že dvignil na najvišjo raven od leta 2001 v upanju, da bo ublažil visoko inflacijo. Trg dela se zdi ob tem za zdaj nedotaknjen.

Zahtevane donosnosti na ameriške desetletne obveznice so se v torek približale 4,35 odstotka, kar je bila najvišja raven od leta 2007. Vlagatelji so namreč povečali stave, da se bo Fedu uspelo uspešno izogniti recesiji, hkrati pa bo z višjimi obrestnimi merami zajezil inflacijo. Podobno so tudi zahtevane donosnosti na desetletne britanske obveznice dosegle najvišje ravni po letu 2008, nemške pa so se približale ravnem, ki so bile nazadnje dosežene pred več kot desetletjem.  

"Po objavi zapisnika zadnjega zasedanja ameriškega Fed so se svetovni obvezniški trgi odzvali negativno, saj je prevladalo stališče, da bo ponovno prišlo do dviga referenčne obrestne mere," je pojasnil Mihael Blažeković, analitik Bloomberg Adria. Nato pa so v sredo prišli novi podatki o stanju v gospodarstvu in znova zamajali obvezniške trge. 

"Kompozitni, storitveni in proizvodni indeksi PMI so tako v ZDA kot v območju evra pokazali na upad gospodarske aktivnosti in vpliv restriktivne denarne politike. Ti podatki so znižali pričakovanja vlagateljev, da bo na naslednjih sejah Feda in ECB prišlo do ponovnega zvišanja obrestnih mer, kar je pozitivno vplivalo na cene obveznic oziroma na znižanje zahtevanih donosov," je burno dogajanje opisal Blažeković. Zahtevana donosnost na ameriške in nemške desetletne obveznice se je znižala za okoli 13 bazičnih točk.

Povečana nihajnost značilna za obdobja negotovosti

Tudi indeks ICE BofA MOVE, ki meri nestanovitnost obvezniškega trga, je ostal na najvišjih ravneh v zadnjih letih. Omenjeni indeks spremlja stopnjo volatilnosti na ameriškem dolžniškem trgu. Visoke ravni indeksa MOVE kažejo na večjo negotovost in zaznano tveganje na trgih s fiksnim donosom, uporablja pa se za ocenjevanje razpoloženja na trgu.

Kot pravi Rogač, je kljub kazalnikom, ki višajo zahtevane donosnosti, čedalje več takšnih, ki nakazujejo na recesijo in posledično nižanje zahtevanih donosov. "Če se pričakuje višanje temeljnih obrestnih mer s strani centralnih bank zaradi inflacije, ki še vedno presega ciljna dva odstotka, so po drugi strani vrednosti PMI za Nemčijo in Francijo v območju, ki nakazuje na upad gospodarske aktivnosti," trenutno stanje povzema Rogač.

Obenem je po njegovih besedah inverzna krivulja zahtevanih donosov v zadnjih 40 letih pravilno napovedala prihodnjo recesijo, v katerih zahtevani donosi upadejo. "Trenutno so v večini razvitih držav krivulje zahtevanih donosnosti obrnjene negativno. Po drugi strani izredno nizka brezposelnost in vroč trg dela spet znižujeta cene obveznic," še dodaja. Vse to prispeva k večji nihajnosti.

V prihodnje podražitev ali pocenitev zadolževanja držav?

Do avgusta je zahtevana donosnost na ameriške desetletne obveznice komaj ostajala nad štirimi odstotki zaradi dobrih gospodarskih podatkov. To je raven, ki je bila pred finančno krizo leta 2008 nekaj povsem običajnega. Takrat je veljalo nenapisano pravilo, da morajo biti donosi 10-letnih državnih obveznic okoli štirih odstotkov, pri čemer je inflacija dvoodstotna, realni donos pa je bil prav tako dvoodstoten, kar je okvirno odražalo gospodarsko rast.

Trenutno sicer ne kaže tako dobro, saj je gospodarska rast nekoliko manjša, inflacija pa nekoliko višja, kot predvideva pravilo. Če bodo globalne obrestne mere ostale višje dlje časa – kot obljubljajo centralni bankirji – bodo zahtevane donosnosti ostale na ravni pred svetovno finančno krizo, predvidevajo analitiki.

To pa je že zavidljiva donosnost v primerjavi z delniškimi naložbami. Obveznice so v takem okolju bolj privlačne namreč tudi zato, ker višji stroški izposojanja zavirajo gospodarsko rast in dolgoročno zmanjšujejo dobičke podjetij. Na to je opozoril tudi Blažeković, saj se vlagatelji usmerjajo proti globalnim obvezniškim trgom, ki ponujajo povprečno približno štiriodstotno donosnost v primerjavi s povprečno globalno 2,2-odstotno dividendno donosnostjo. "Prav zato je na vidiku določena stabilizacija donosnosti na obvezniških trgih," meni Blažeković.

Da je o stabilizaciji na dolžniškem trgu morda še preuranjeno govoriti, pa opozarja Rogač. "Dokler ukrepi monetarne politike ne bodo začeli intenzivneje kazati svojih učinkov, lahko pričakujemo nadaljnjo volatilnost na obvezniških trgih," meni. Zato po njegovem mnenju nikakor ne bi bilo presenetljivo, če bo do konca leta zahtevana donosnost dosegla nove rekorde ali celo pomembneje upadla.

Naslednji znak, na katerega bodo zelo pozorni vlagatelji na obvezniškem trgu, je srečanje centralnih bankirjev na letnem simpoziju Jackson Hole. Tam vsako leto razpravljajo o obetih za monetarno politiko. Danes naj bi spregovoril tudi predsednik Federal Reserve Jerome Powell, to pa bi utegnilo znova zamajati obvezniške trge.  

Nemčija se zadolžuje precej ceneje kot ZDA

Kako pomembni so gospodarski podatki za dolžniški trg, je razvidno tudi iz razpona zahtevanih donosnosti na ameriške in nemške obveznice. Ta trenutno znaša skoraj 170 bazičnih točk, kar je največ od marca 2022. Nemško gospodarstvo je namreč v precej slabši kondiciji kot ameriško. Ob tem je razvidno, da tudi zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice skoraj sledi gibanju nemške, a s pribitkom.

Nemčija si je v zadnjih tednih počasi uspela pridobiti neslavni naziv 'bolnika Evrope', čeprav niso vsi ekonomisti prepričani, da je ta upravičen. Takšen vzdevek je prvič dobila leta 1998, ko se je spopadala z izzivi gospodarstva po združitvi. Za letos Mednarodni denarni sklad (IMF) napoveduje, da se bo nemško gospodarstvo skrčilo, pri čemer naj bi bilo edino gospodarstvo skupine držav G7, ki se mu bo to zgodilo.

Potem ko je največje evropsko gospodarstvo v prvem četrtletju padlo v recesijo, se je nemška industrijska proizvodnja junija zmanjšala drugi mesec zapored. Avgustovsko krčenje proizvodne aktivnosti, ki jo meri indeks nabavnih menedžerjev PMI, je bilo hujše od pričakovanj v Nemčiji in Franciji. Nemški PMI se je spustil na 44,7 točke, kar je najnižja vrednost v zadnjih treh letih, v Franciji pa je ostal pri vrednosti 46,7 točke iz prejšnjega meseca.

V Nemčiji se je storitveni sektor skrčil prvič v osmih mesecih, kar je spodkopalo upanje, da bo državi uspelo ublažiti uničujoči upad industrijske proizvodnje po lanskoletni energetski krizi in visoki inflaciji. Še več, cene znova rastejo. Zlasti storitvena podjetja so se soočila s strmo in pospešeno rastjo odhodkov zaradi višjih stroškov goriva in vztrajne rasti plač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar