Verdnosti terminskih pogodb v ZDA in delnic v Aziji so po začetni rasti nekoliko upadle, donosnost na ameriške državne obveznice pa je poskočila, potem ko je optimizem vlagateljev ob morebitnem izboljšanju ameriško-kitajskih trgovinskih odnosov nekoliko splahnel.
Azijski indeksi so nekoliko upadli, najbolj japonski Nikkei, ki je izgubil 0,31 odstotka. Od petka so nekoliko zrasle vrednosti terminskih pogodb za glavna ameriška indeksa S&P 500 in Nasdaq. Ameriški finančni trgi so bili v ponedeljek zaprti, saj so Američani praznovali 4. julij, dan neodvisnosti.
ZDA bi utegnile kmalu napovedati umik nekaterih dajatev na kitajske proizvode, kar bo še en korak v borbi z visoko inflacijo. Hkrati bi ZDA lahko sprožile preiskavo o subvencijah v nekaterih industrijah, kar bi utegnilo zvišati carino na nekaterih strateških področjih, kot je tehnologija.
O tem in o motnjah v dobavnih verigah sta se v torek zjutraj preko video povezave pogovarjala kitajski podpredsednik Liu He in ameriška finančna ministrica Jannet Yellen.
Cene ameriških obveznic so upadle, največ tistih s krajšo ročnostjo, saj se je donosnost na dvoletne vrednostne papirje dvignila za 13 bazičnih točk, in sicer na 2,94 odstotka, kažejo podatki Bloomberga. Cene obveznic na evropskih trgih so začele upadati v ponedeljek. Kadar cena obveznic upada, njihova donosnost raste.
Med vlagatelji je vse več ugibanja, da utegne administracija predsednika Joeja Bidna znižati dajatve na približno 300 milijard ameriških dolarjev vreden uvoz. Odločevalci so soočajo z vprašanjem, kako zajeziti inflacijo, ki je centralne banke prisilila k zviševanju obrestnih mer, načela gospodarsko rast in prispevala k precejšnjim izgubam v tem letu tako na delniškem kot na obvezniškem trgu.
"Trgi se bodo sprva verjetno pozitivno odzvali, saj komaj čakajo na kakršno koli znamenje pozitivnih novic," je dejal Charu Chanana, strateg za finančne trge pri Saxo Global Markets. "Vendar ukinitev dajatev ne bo pretirano vplivala na rast svetovnega gospodarstva ali dinamiko inflacije."
Poleg razvoja dogodkov na Kitajskem vlagatelji spremljajo tudi odločitev o obrestnih merah v Avstraliji. Tamkajšnja centralna banka se je pridružila 80 osrednjim bankam po svetu in dvignila ključne obrestne mere za 50 bazičnih točk oziroma 0,5 odstotne točke.
To je bil prvi tako velik dvig obrestne mere. Centralna banka v Sydneyju je obljubila novo zategovanje denarne politike za zajezitev inflacije. Obrestna mera na gotovino je tako zdaj na ravni 1,35 odstotka, kar je tretji dvig obrestnih mer v treh mesecih.
Cena nafte vrste brent se je gibala okoli 113 ameriških dolarjev za sod, vrednost kriptovalute bitcoin pa je spet zrasla na raven okoli 20 tisoč ameriških dolarjev.