Borze v Aziji so trgovale različno, medtem ko se rast kitajskih delnic umirja. Ameriški indeksi so imeli v torek dober dan, saj vlagatelji na podlagi gospodarskih podatkov pričakujejo konec cikla monetarnega zategovanja, piše Bloomberg.
Tik pred koncem trgovanja na celinski Kitajski sta indeksa CSI 300 in Shanghai Composite pridobila 0,04 oziroma 0,09 odstotka, hongkonški indeks Hang Seng, ki vključuje več kitajskih podjetij, pa je 0,3 odstotka nad gladino dobro uro pred zaprtjem borze. Hang Seng je v začetku tedna rasel po napovedi državne pomoči za kitajsko gospodarstvo ob koncu tedna, to pa se je nadaljevalo še v sredo zjutraj zaradi poročil, da bodo kitajske državne banke znižale obrestne mere na obstoječe hipoteke. Toda kmalu so v ospredje stopile skrbi o stanju kitajskega gospodarstva.
"Ti majhni delni politični premiki so kratkoročno verjetno zelo dobri za razpoloženje, ni pa nujno, da povzročijo vzpon v smislu lokalnega gospodarstva," je za Bloomberg TV komentiral Dwyfor Evans, vodja makrostrategije za APAC pri State Street Global Markets. "Tu so še vedno v igri večja vprašanja, za katera menim, da na tej točki še vedno zadržujejo vlagatelje."
V zelenem so tudi japonski indeksi. Nikkei 225 je v današnjem trgovanju pridobil 0,33 odstotka, Topix pa 0,43 odstotka. Nad izhodiščem se držijo tudi delnice v Južni Koreji in na Tajvanu. V Avstraliji je osrednji indeks S&P/ASX 200 pridobil 1,21 odstotka.
Ameriške delnice so včeraj trgovanje sklenile krepko nad izhodiščem; osrednji indeks S&P 500 je dan končal tik pod ravnijo 4500 indeksnih točk in z 1,45-odstotno rastjo. Indeks Dow Jones je pridobil 0,85 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 1,74 odstotka. To je bila največja rast ameriških delnic od junija dalje, prišla pa je po objavi podatkov o odprtih delovnih mestih. Znižanje teh namreč kaže, da se gospodarstvo ZDA ohlaja, kar krepi ugibanja, da se bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) kmalu odločila za premor pri dvigovanju obrestnih mer.
Podatki so še pokazali, da se je zaupanje potrošnikov zmanjšalo zaradi slabih obetov glede delovnih mest, višjih stroškov izposojanja in vztrajne inflacije. Vlagatelji zaradi zadnjih podatkov prisojajo manjšo verjetnost novemu dvigu obrestnih mer v letu 2023, stave za konec cikla pa so se prestavile z julija na junij prihodnje leto.
Državne obveznice so se ustalile. Donosnost dveletne obveznice, ki je najbolj občutljiva na monetarno politiko, se giblje okoli 4,91 odstotka, potem ko je v torek padla za 15 bazičnih točk.
"Ker so trgi pripravljeni na napad na mehkejše podatke iz ZDA, bo vsako znamenje šibkosti verjetno še dodatno vplivalo na donosnost obveznic in ameriški dolar," je dejal Matthew Simpson, višji tržni analitik pri City Index. "To bi lahko bilo odlično za razpoloženje na delniškem trgu."
Na področju surovin je surova nafta peti zaporedni dan rasla zaradi napovedi omejene ponudbe; zahodnoteksaška nafta WTI se je podražila za 0,46 odstotka in se prodaja po ceni 81 dolarjev za 159-litrski sodček. Največja kriptovaluta bitcoin je včeraj poskočila za do sedem odstotkov ob novici, da je sodišče v ZDA zavrnilo agencijo za trg vrednostnih papirjev (SEC), ki je blokirala pretvorbo sklada Greyscale Bitcoin Fund v indeksni sklad (ETF). Za en digitalni kovanec je treba odšteti približno 27.400 dolarjev.
.webp){kind=icon}
