Borzni indeksi na Japonskem so trgovalni dan začeli z rastjo po objavi podatkov o rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju, ki so presegli pričakovanja. Medtem je kitajski offshore juan – valuta, s katero se trguje izven celinske Kitajske – upadel v primerjavi z dolarjem, ameriške delnice pa so obtežene s političnim pat položajem okrog dolžniškega stropa.
Osrednji borzni indeks na Japonskem Nikkei 225 je v prvih urah trgovanja pridobil 0,78 odstotka vrednosti, indeks Topix pa 0,28 odstotka, po tem, ko je torek zaključil na najvišji točki od leta 1990. Japonsko gospodarstvo je namreč v prvem četrtletju zabeležilo 1,6-odstotno rast, kar je precej več od 0,7-odstotne rasti, ki so jo napovedovali ekonomisti.
Medtem ima kitajsko gospodarstvo še vedno težave z okrevanjem po dolgotrajnih ukrepih za zajezitev pandemije in ob trenutnih geopolitičnih napetostih, kar se kaže v šibki industrijski proizvodnji in maloprodaji. Juan je v trgovanju izven celinske Kitajske oslabil in prvič po lanskem decembru prebil mejo 7 juanov za dolar, hongkonški indeks Hang Seng pa je izgubil do 0,9 odstotka vrednosti.
"Trenutno se pogovarjamo z vlagatelji v tujini in na celini, razpoloženje pa je precej šibko," je na Bloomberg TV dejala Marcella Chow, globalna tržna strateginja pri JPMorgan Asset Management. "Upamo, da se bodo kitajske centralne banke ali oblasti morda preusmerile iz strategije čakanja k nekoliko bolj proaktivnemu sproščanju."
Vlagatelji na kitajskih trgih nestrpno pričakujejo današnjo objavo finančnega poročila za prvo četrtletje s strani tehnološkega velikana Tencent Holdings, ki na račun krepitve oglaševanja pričakuje največjo rast prihodkov od leta 2021. V prvem četrtletju so sicer vlagatelji prodali za približno 450 milijonov dolarjev delnic Tencenta, od konca marca pa je vrednost delnice upadla za 10 odstotkov, piše Bloomberg.
Ameriški indeksi so včerajšnje trgovanje zaključili v rdečem. Osrednji indeks S&P 500 je upadel za 0,64 odstotka, tehnološki Nasdaq za 0,18 odstotka, Dow Jones pa za 1,01 odstotka. Odprto vprašanje ostaja razplet pogajanj o dvigu dolžniškega stropa, predsednik Joe Biden in republikanski predstojnik spodnjega doma kongresa Kevin McCarthy pa sta po srečanju v Beli hiši izrazila upanje, da bi lahko bil dogovor dosežen v roku par dni.
Po besedah Andrewa Hollenhorsta, glavnega ameriškega ekonomista pri Citigroup, je vpliv skrbi glede zgornje meje dolga na trg v veliki meri omejen na izkrivljene donose zakladnih menic, pri čemer se s tistimi, ki zapadejo v začetku junija, trguje z višjimi donosi.
Surova nafta ostaja blizu izhodišč. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte WTI je potrebno odšteti okrog 71 dolarjev, za sodček severnomorske nafte brent pa 74 dolarjev.
Nafta se je letos pocenila za približno 12 odstotkov, saj počasnejše okrevanje Kitajske, kampanja agresivnega zaostrovanja denarne politike ameriške centralne banke (Federal Reserve) in nedavne skrbi glede zgornje meje dolga v Združenih državah Amerike (ZDA) vplivajo na obete povpraševanja. Kljub temu se je maloprodaja v ZDA aprila povečala, kar kaže na to, da potrošnišnjaa v največjem svetovnem gospodarstvu vztraja kljub gospodarskim težavam.
.webp){kind=icon}
