Borzni pregled: Alarmi zvonijo, Kitajska pa sanja stoletni sen

Potem ko so včeraj kitajski odločevalci sprejeli nov sveženj ukrepov za stimuliranje široke potrošnje gospodinjstev, se je v današnjem nočnem trgovanju (po našem času) izkazalo, da trgi še naprej dvomijo o hitrem zasuku neobetavne smeri drugega največjega gospodarstva na svetu. Tako kot že večkrat letos tudi široko zastavljeni ukrepi za zagotavljanje razumnih posojilnih obrestnih mer, nanizani v 11 točkah, niso imeli bistvenega učinka na razpoloženje vlagateljev.

Čeprav so včeraj lokalne oblasti v 13 kitajskih provincah potrdile ukrepe za pomoč državljanom pri nakupih bele tehnike, pohištva in dekorativnega materiala, to pač ni dovolj, da bi zarjavelo železo tamkajšnjega nepremičninskega sektorja čez noč spremenili v zlato. Velikan Evergrande je namreč včeraj sporočil, da je v zadnjih dveh letih pridelal kar dobrih 81 milijard dolarjev izgube. A bolj kot astronomski znesek, h kateremu je treba prišteti še za 300 milijard dolarjev dolžniških skrbi, so problematični razlogi za slabo poslovanje nepremičninskega koncerna.

Slabi poslovni rezultati so namreč posledica draženja posojil in stagnirajočega nepremičninskega trga, kar je že tako kronična težava Kitajske, ki se je v času drakonskih ukrepov za omejevanje širjenja virusa covida 19 kvečjemu potuhnila, ni pa bila odpravljena. Ko so se tamkajšnji oblastniki le odločili, da virus ni več grožnja, so poleg ljudi, zaprtih v svoje domove, na plan in v ospredje ponovno prišli tudi stari zatečeni problemi. Prav zaradi slednjih je jasno, da upočasnjena kitajska rast ni posledica omejitvenih ukrepov, ampak so razlogi oziroma težave sistemske.

Kitajska po poti Japonske?

Da se je pomemben gospodarski motor širšega azijskega prostora, od katerega so močno odvisna številna regijska gospodarstva, znašel v resnih težavah, še najbolj objektivno in dokončno kaže oklevajoča rast bruto domačega proizvoda (BDP). Ta se je namreč ob zadnjem merjenju ustavil pri 6,3 odstotka, kar je bilo v začetku tedna znova pod pričakovanji in izračuni trgov, navaja Bloomberg. Seštevek BDP in drugih ekonomskih kazalnikov, kot je število mladih brezposelnih, ki je preseglo mejo 20 odstotkov, kaže, da tako imenovani japonski stagnacijski scenarij ni več zgolj teoretična pot razvoja Ljudske republike.

"Ni verjetno, da bo kitajsko gospodarstvo v naslednjem desetletju ali dveh preseglo gospodarstvo Združenih držav," je za Reuters ocenil Desmond Lachman, višji sodelavec na inštitutu American Enterprise. Napovedal je upočasnitev kitajske gospodarske rasti na pičle tri odstotke, kar je "podobno, kot bi bili v gospodarski recesiji". Ko je Japonska v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela stagnirati, je že presegla povprečni BDP na prebivalca gospodarstev z visokimi dohodki in se približala ravni ZDA. Kitajska pa je danes le malo nad povprečjem dohodkov razvitih držav, s katerimi se Peking tako rad primerja oziroma jih skuša v sklopu svojih stoletnih ciljev tudi preseči.

 

 

Dobrih šest odstotkov je objektivno gledano izvrsten rezultat, a če ga postavimo v kontekst minulih let, ko je Kitajska dosegala povprečno sedemodstotno letno rast, v zadnjih 20 letih pa celo več kot 10-odstotno, potem je jasno, da so težave resne in trdovratne.

Delnice v Hongkongu in na celinski Kitajski so se zato tudi danes odrezale najslabše v regiji, zaradi česar so nazadovali tudi indeksi azijskih delnic, ki so v zadnjih dneh ponovno pridobivali. Tudi tečaj kitajskega juana je v primerjavi z ameriškim zelencem padel na najnižjo raven v zadnjem tednu (danes za 0,3 odstotka).

Težo svarečim tonom analitikov dajejo tudi gibanja ključnih kitajskih indeksov, saj sta se opazno znižala tako hongkonški Hang Seng (za 1,3 odstotka) kot tudi šanghajski Shanghai Composite (za 0,3 odstotka).

Politbiro prisiljen v ukrepanje

Jasno je, da bodo morali politični sekretarji vrhovnega politbiroja komunistične partije Kitajske (KPK) ob zasedanju konec meseca poseči bo bolj drastičnih ukrepih, s katerimi bi morali spodbuditi notranji trg ter tako v pogon spravili še tamkajšnjo industrijo. Krepitev in rast kitajskega gospodarstva sta izhodišči za uresničevanje dolgoročnih političnih ter družbenih ciljev KPK. Vendar stopnjevanje premoženjskega statusa večine kitajskega prebivalstva bistveno presega zagotavljanje mednarodnega prestiža države, ki si prizadeva ujeti in prehiteti blagostanje Zahoda. To je namreč posredno povezano s stabilnostjo partijske oblasti in notranje kohezije ter varnosti Ljudske republike. Zadnje pa je jasno glavna skrb prvega med enakimi – predsednika države in vodje KPK Xi Jinpinga.

Vsekakor kitajski politični dušebrižniki ne bodo imeli lahkega dela, saj je, kakor je za televizijo Bloomberg dejal John Lin, "pesimizem na kitajskih delniških trgih verjetno zelo globok". Glavni naložbeni direktor pri družbi Alliance Bernstein je KPK še navrgel, da "na tej točki majhni koraki verjetno ne zadostujejo. Poseči bo treba po nečem večjem, nečem, kar bi ljudi prebudilo iz spanca." Se bo nemara kitajski sen spremenil v neskončno nočno moro?

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar