Makedonska borza lani z najvišjim dobičkom v regiji Adria

Čeprav je bilo za vlagatelje lansko leto eno najtežjih, pa je bilo za borze v regiji z vidika poslovanja bolj uspešno od leta 2021. Večina jih je namreč povišala prihodke, a so se na drugi strani dvignili tudi stroški, predvsem stroški dela. Borze so tako poslovale pozitivno, najvišji dobiček pa je ustvarila Makedonska borza, ki ima hkrati najmanjši obseg prometa.

Skupni prihodki so v lanskem letu znašali skoraj 900 tisoč evrov, kar je polovico manj od Ljubljanske borze. Ta je ustvarila dobiček v višini 106 tisoč evrov, kar je zgolj nekoliko več kot Banjaluška borza, ki ima prav tako precej manjše prihodke od ljubljanske.

Dopolnjeno s podatki o poslovanju Banjaluške borze.

Makedonska borza je imela lani za 690 tisoč evrov stroškov, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je znašal dobrih 200 tisoč evrov. Čisti dobiček je ob tem dosegel 187 tisoč evrov, kar je denimo enkrat več kot je znašal čisti dobiček Zagrebške borze.

''Za Makedonsko borzo je bilo preteklo leto kljub zmanjšanemu obsegu trgovanja uspešno. Obenem lahko leto 2022 označimo kot leto prevzemov – tako zaradi povečanja lastniškega deleža Zagrebške borze na Makedonski borzi kot tudi zaradi vstopa Makedonske borze v Centralno depozitar za vrednostne papirje (CDHV), kjer smo z okoli 20-odstotnim deležem postali največji posamični delničar. Finančno poslovanje borze je, čeprav okrnjeno v primerjavi s preteklim letom, dokaj dobro. To je predvsem posledica učinkovitega obvladovanja stroškov, vključno s sinergijami iz vzpostavljenega skupnega informacijskega centra z Depozitarijem, pa tudi z realizacijo nekaterih novih prihodkov,'' so zapisali.

Dopolnjeno z odzivom Makedonske borze.

Najvišje prihodke je v lanskem letu dosegla prav Zagrebška borza, in sicer so se na letni ravni povišali skoraj za desetino na 3,7 milijona evrov. "Rast je posledica povečanega prometa vrednostnih papirjev, novih kotacij in povečanja drugih prihodkov," so pojasnili v poročilu. Drugi poslovni prihodki so se povečali za sedem odstotkov.

Tako kot prihodki so višji tudi stroški, saj so bili v lanskem letu za sedem odstotkov višji kot v 2021. Znašali so 3,5 milijona evrov, ob tem je čisti dobiček znašal 85 tisoč evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je znašal 440 tisoč evrov, kar predstavlja 16,6-odstotno rast v primerjavi z letom 2021.

Ljubljanska borza zvišala prihodke za 15 odstotkov

Celotni prihodki Ljubljanske borze so bili lani glede na enako obdobje v 2021 višji za 15,5 odstotka in so dosegli 1,7 milijona evrov. Od tega se 1,15 milijona evrov prihodkov nanaša na prihodke iz naslova borznih provizij, prihodke od članarin in prihodke od kotacij vrednostnih papirjev. Pri tem prihodki iz naslova borznih provizij znašajo 610 tisoč evrov in predstavljajo 34,6-odstotni delež vseh prihodkov.

Celotni odhodki so znašali 1,6 milijona evrov, kar je za 11,7 odstotka več glede na enako obdobje lani. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bil v lanskem letu v primerjavi z letom 2021 višji za 16 odstotkov in je znašal 209.095 evrov.

Na Ljubljanski borzi pričakujejo, da bo letos poslovanje potekalo v nekoliko izboljšanem, a še vedno volatilnem in negotovem okolju. "Covid-19 je postal že naša realnost, zato pričakujemo, da bodo največja tveganja izhajala iz slabših gospodarskih razmer," so zapisali v poročilu. V teh razmerah borza načrtuje povečanje obsega prihodkov iz naslova borznih provizij na 729.540 evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa v višini 141.765 evrov.

Beograjska borza po dveh letih znova pozitivno

Beograjska borza je po dveh letih lani zabeležila pozitiven finančni rezultat, čisti dobiček je namreč znašal slabih 11 tisoč evrov. K temu je pripomogla občutna rast prihodkov od provizij pri trgovanju z vrednostnimi papirji. "Doseženi rezultat je odraz nelikvidnosti trga, saj imajo prihodki od trgovalnih provizij velik vpliv na finančni rezultat borze. K temu je pripomogla tudi optimizacija stroškov," so pojasnili v poročilu.

Celotni prihodki so presegli 800 tisoč evrov, s čimer so bili za skoraj 40 odstotkov višji kot v letu 2021. Največji delež v prihodkih predstavljajo provizije za opravljanje dejavnosti kotacije in provizije na sklenjene posle. Število članov borze se v letu 2022 ni spreminjalo, prihodki iz naslova članstva pa so bili realizirani po predvidenem obsegu.

Celotni odhodki so bili za 6,4 odstotka nižji od načrtovanih in za 2,6 odstotka nižji glede na 2021. V strukturi celotnih odhodkov prevladujejo stroški plač in prejemkov zaposlenih.  

Banjaluška borza ob nizkih prihodkih z visokim dobičkom

Banjaluška borza je po obsegu prometa tretja v regiji Adria, skupni prihodki pa so lani znašali 625 tisoč evrov, kar je le za dobrih 100 tisoč evrov več od Sarajevske borze, ki je imela lani najnižje prihodke v regiji.

Po čistem dobičku pa se Banjaluška borza lahko primerja z ljubljansko, saj je ustvarila 100 tisoč evrov dobička, kar je le za kanček manj od ljubljanske. Skupni stroški so lani znašali 440 tisoč evrov, dobiček pred amortizacijo pa je dosegel 220 tisoč evrov.

Sarajevska borza lani poslovala komaj pozitivno

Na Sarajevski borzi so lani dosegli nekoliko višje prihodke kot na beograjski, a manj kot na ljubljanski in zagrebški. Dosegli so dobrega pol milijona evrov prihodkov, pri čemer so največji delež obsegali prihodka z naslova borznih provizij. Glede na leto 2021 so bili višji za desetino.

Stroški so znašali 464 tisoč evrov in so bili za sedem odstotkov nižji kot v letu 2021. Poslovanje je bilo tako komaj pozitivno, saj je dobiček znašal 52 evrov. V letu 2021 so poslovali z minimalno izgubo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar