Slovaška investicijska družba Finax je kot prva v Evropi varčevalcem ponudila vseevropski osebni pokojninski produkt (angl. Pan-European Pension Product – PEPP), ki je nov model prostovoljnega pokojninskega varčevanja v tako imenovanem tretjem stebru. Na hrvaški trg so vstopili pred kratkim, kot pravijo, pa bodo zagotovo prišli tudi v Slovenijo. "Kdaj, je odvisno od davčne ureditve," za Bloomberg Adria pojasnjuje Tamara Vrhovec Sekač, vodja Finaxa za Hrvaško.
Septembra lani so začeli ponujati vseevropski pokojninski produkt na Slovaškem, kjer je bila zakonodaja že usklajena z evropsko direktivo, ki je bila sprejeta leta 2019. Pred nekaj tedni so na seznam držav, ki ponujajo PEPP, dodali Hrvaško in Češko. Trenutno imajo več kot 45 tisoč strank in več kot 400 milijonov evrov v upravljanju. Prisotni so na petih trgih: Slovaška, Poljska, Češka, Hrvaška in Madžarska.
"Zagotovo bomo nekoč vstopili na slovenski trg kot del ideje, da storitve PEPP ponuja isti ponudnik po vsej Evropi, vprašanje pa je, kdaj, kar bo zelo odvisno od davčne ureditve," pravi Vrhovec Sekač. Kot je pojasnila, bo Slovenija nižje na prednostni listi, če PEPP ne bo deležen davčnih ugodnosti, kakršne so trenutno na voljo za tretji steber na Hrvaškem. "Če bo to urejeno, bo imela višjo prioriteto," pravi sogovornica.
Preberi še
Konkurenca za pokojninsko varčevanje se krepi: Prihaja nov ponudnik
Slovaška investicijska družba Finax Hrvatom predstavila vseevropski pokojninski produkt (PEPP).
12.04.2023
'Generaciji Y in Z bosta morali delati dlje in varčevati več'
Pri Allianzu so analizirali pokojninske sisteme 75 držav po svetu.
19.04.2023
Državni sekretar Feketija: 'Siljenje k delu krepko čez 65 let lahko kruto'
Do konca polletja naj bi se postavili okvirji prenove pokojninskega sistema, sledilo bo leto dni javne razprave. Zakon naj bi bil sprejet do konca 2024 ali začetka 2025.
15.03.2023
Na Hrvaškem sta prvi in drugi pokojninski steber obvezna, tretji pa je prostovoljen in je v pristojnosti družb za upravljanje pokojninskih skladov. Varčevalec v tem stebru je upravičen do državnih spodbud v višini 15 odstotkov vplačanega prispevka v preteklem koledarskem letu, do 99,54 evra letno.
Evropski regulator je namreč dal le priporočilo, da bi za PEPP veljale enake davčne olajšave, kot veljajo v posamezni državi članici za druge individualne oblike pokojninskega varčevanja. Torej bo o tem, ali bo PEPP sploh deležen davčnih olajšav, odločala vsaka članica posebej.
Prvi korak: Zakonodaja sprejeta
Da bo pri nas tako, je sicer malo verjetno, saj je državni zbor ob koncu marca sprejel zakon o izvajanju uredbe Evropske unije (EU) o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu, ki je osnovna zakonodaja za vzpostavitev skladov PEPP. V njem ni navedeno, da bi bili vlagatelji upravičeni do davčnih spodbudb. Zakon je dokaj ohlapen; med drugim določa, da je organ, pristojen za nadzor ponudnikov oziroma distributerjev PEPP, Agencija za zavarovalni nadzor.
Kot je navedeno v zakonu, lahko varčevanje v PEPP sklenejo osebe, ki so dopolnile starost 15 let. "V skladu z evropsko uredbo pogoje, povezane s fazo varčevanja, objavi in posodablja ministrstvo, pristojno za delo, na svoji spletni strani," je zapisano v zakonu.
Varčevalec v PEPP pridobi pravico do izplačevanja izplačil v okviru PEPP, ko dopolni starost 65 let ali ko uveljavi pravico do predčasne pokojnine, starostne pokojnine, invalidske pokojnine, vdovske pokojnine ali poklicne pokojnine v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ponudnik PEPP lahko omogoči izplačilo enkratnega zneska pred izpolnitvijo pogojev iz prejšnjega odstavka, če so za to podani utemeljeni razlogi v zvezi s socialnim položajem.
Zakonodaja tudi določa, da lahko distribucijo PEPP izvaja le fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje agencije za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja. Pri Finaxu pa čakajo ravno na to, da bo lokalni regulator sprejel nadaljnje zakonodajne korake. "Naša shema je pripravljena, v primeru ugodnih okoliščin smo pripravljeni na hiter vstop in prilagoditev produkta glede na lokalno zakonodajo," napoveduje Vrhovec Sekač. Ob vstopu na slovenski trg nameravajo ponuditi vse svoje produkte, ne samo skladov PEPP.
"Ker ne poznam slovenske davčne ureditve, težko govorim o ugodnostih in primerjavi z obstoječimi ponudniki produktov tretjega pokojninskega stebra, vendar lahko z gotovostjo trdim, da imajo skladi PEPP zelo nizke upravljavske provizije," dodaja Vrhovec Sokač. Vstopnih in izstopnih provizij ni, strošek upravljanja pa znaša 0,72 odstotka zbranih prihrankov.
Finax ponuja dve strategiji upravljanja: Pri modelu 100-60 bo celotno premoženje vloženo v delniške sklade ETF, pri modelu 80-60 pa bo šlo 80 odstotkov v delnice in 20 odstotkov v obvezniški trg. Modela sta sestavljena iz priznanih delniških in obvezniških ETF, ki zagotavljajo zelo široko diverzifikacijo. "Prav tako je pomembno povedati, da smo močno regulirani in nadzorovan s strani EU (EIOPA)," pojasnjuje Vrhovec Sekač.
Kaj pravijo drugi tržni igralci?
"Vstop morebitnih novih ponudnikov na določen trg prinaša obogateno ponudbo za prebivalstvo, hkrati pa spodbuja dodaten napredek pri obstoječih ponudnikih," pravijo pri Zavarovalnici Triglav, pri čemer poudarjajo, da je pomembno, da so vsi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja registrirani za opravljanje dejavnosti oziroma pridobijo dovoljenje. Kot dodajajo, novi ponudnik vstopa v tretji steber, zato na njihovo dejavnost, ki je del drugega stebra, nima neposrednega vpliva.
Na Modri zavarovalnici pričakujejo konkurenco predvsem na področju individualnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, ki ta hip predstavljajo sorazmerno majhen del trga pokojninskih zavarovanj v Sloveniji. "Trg kolektivnih pokojninskih zavarovanj ima bolj specifične zahteve in terja drugačen pristop. Nižje upravljavske provizije lahko Finax verjetno ponudi samo pri pokojninskih skladih brez zajamčene donosnosti, kar pa trenutno predstavlja sorazmerno skromen del privarčevanih sredstev pri nas," ocenjujejo na Modri zavarovalnici.
"Kar se tiče novih ponudnikov pokojninskih skladov na slovenskem trgu, menimo, da sta za vsakega upravljavca pokojninskih skladov pomembna kapitalska ustreznost in zanesljiv, trden sistem upravljanja. Drugega komentarja nimamo," so sporočili iz PRVE Pokojninske družbe.