Slovenska borza: Pogled v leto 2023

Delniški trgi so v letu 2022 izkusili eno najbolj turbulentnih let v zadnjih desetletjih. Pestro je bilo tudi na Ljubljanski borzi, kjer je promet v primerjavi s prejšnjima dvema letoma zrasel, vrednost delnic slovenskih blue chipov pa upadla. Padcev najverjetneje še ni konec, dolgoročno gledano pa so delnice slovenskih blue chipov podcenjene, ocenjujejo sogovorniki.

SBITOP izgubil več od glavnih borznih indeksov v Evropi

Na letni ravni je SBITOP upadel za 17,4 odstotka, kar je več od referenčnih borznih indeksov v Evropi. Borzni indeks Eurostoxx 50 je v istem obdobju zdrsnil za 11,7 odstotka, indeks Stoxx Europe 600 pa za 12,9 odstotka. Nemški indeks DAX je v letu 2022 zabeležil 12,35-odstotno izgubo, medtem ko je francoski CAC 40 upadel za 9,5 odstotka.

Povprečna vrednost količnika P/E, ki meri razmerje med ceno delnice in čistim dobičkom na delnico, je v zadnjem letu za SBITOP znašala šest, v primeru Stoxx Europe 600 pa 14,9. Za nemški DAX je znašala 13,1, za francoski CAC 40 pa 13,7.  

"Slovenske delnice so podcenjene in pozicionirane za potencial rasti v obdobjih okrevanja," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Količnik P/E je namreč med najnižjimi v Evropi, dodajajo naši analitiki. "Dokler ne bo bistvenega povečanja obsega trgovanja na lokalnih borzah, ne pričakujemo večjih premikov cen, ki bi odražali bolj pošteno oblikovanje cen."

Najbolj prometne delnice Ljubljanske borze

Na Ljubljanski borzi je bilo lani za 430,44 milijonov evrov prometa, kar je dobrih 50 milijonov več kot leta 2021 in 30 več kot leta 2020. Največ se je trgovalo z delnicami farmacevta Krka, s katerimi se je ustvarilo skoraj polovico vsega prometa, sledijo delnice Nove Ljubljanske banke (NLB) in trgovca z energenti Petrol. Z blue chip delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, se je ustvarilo slabih 98 odstotkov vsega prometa na Ljubljanski borzi v letu 2022.

"V letu 2023 pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda pri povišanju števila poslov," nam je povedala Karmen Pogorevc, vodja za razvoj in prodajo pri Ljubljanski borzi. "Večina delnic prve kotacije ima vzdrževalca likvidnosti, kar vsekakor pozitivno vpliva na povečanje števila poslov. V letu 2023 bi se lahko pokritost slovenskih vrednostnih papirjev s strani vzdrževalcev likvidnosti še povečala." Pogorevc izpostavlja tudi dividendno donosnost delnic slovenskih blue chipov.

Večina slovenskih blue chipov je sicer zabeležila dvomestni upad vrednosti delnic v letu 2022. Največ je izgubila delnica Pozavarovalnice Sava (–27,43 odstotka), sledita delnici Petrola (–21,26 odstotka) in Krke (–21 odstotkov). Edini slovenski blue chip, čigar delnica je v letu 2022 zabeležila rast, je bila Luka Koper. Vrednost njihove delnice je zrasla za 1,64 odstotka.

Iz indeksa SBITOP so lani izključili Intereuropo. V indeks bodo po novem vključene delnice nepremičninskega podjetja Equinox.

Priložnost za nakup?

"Cene delnic SBITOP glede na pričakovano prihodnje večletno poslovanje niso predrage – kljub povišanim tveganjem," ocenjuje Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika. Kratkoročno gledano pa Kozole meni, da bodo to zimo lažje poslovala energetsko nižje intenzivna podjetja, "ki na bilanci nimajo veliko dolga z variabilno obrestno mero".

Za letos tako domače kot tuje institucije Sloveniji napovedujejo minimalno stopnjo gospodarske rasti in nizko brezposelnost, kar bo pripomoglo k ohranitvi visoke stopnje potrošnje. Visoke obrestne mere bodo sicer načele višino zasebnih investicij in zmanjšale potrošnjo tistih gospodinjstev, ki imajo kredite s spremenljivo obrestno mero, izpostavlja Kozole.

"Dokler bomo imeli dobro stanje na trgu dela, lahko računamo na stabilno poslovanje tako domačih finančnih družb kakor tudi nefinančnih družb, katerih prihodki pretežno izvirajo iz domačega trga," ocenjuje analitik. "Izvozne družbe pa bodo še v večji meri odvisne od dinamike prodajnih cen na globalnih trgih."

Kozole še izpostavlja, da bodo k stabilnemu poslovanju slovenskih blue chipov prispevali tudi fiskalni ukrepi slovenske vlade, namenjeni energetski učinkovitosti, zeleni tranziciji, mobilnosti, infrastrukturi, znanosti in raziskavam ter razvoju.

Več borzne akcije v 2023?

Na Ljubljanski borzi ocenjujejo, da bo promet v prihodnje narasel, a ne bistveno. "Vrednostni papirji so trenutno 'zapostavljen' naložbeni razred, zato si želimo povečanja tega interesa," pravi Karmen Pogorevc, ki dodaja, da slovenski vlagatelji raje kupujejo tuje vrednostne papirje. "To je razumljivo, saj je na Ljubljanski borzi relativno malo vrednostnih papirjev glede na celoten svetovni spekter. Vseeno je prostor za slovenske delnice v vsakem portfelju – tako individualnih kot profesionalnih strank."

Na Ljubljanski borzi so v zadnjem letu z dogodki skrbeli za širjenje finančne pismenosti in približevanje slovenskih naložb splošni javnosti. "Verjamemo, da je dobro investirati v to, kar poznaš, zato bomo izobraževalne dogodke ohranili tudi v novem letu," zagotavlja Pogorevc, ki dodaja, da so svoje predloge za razvoj kapitalskega trga v Sloveniji poslali tudi na ministrstvo za finance v upanju, da se uresničijo. Podrobnosti predlogov niso razkrili.