Tokenizirani vrednostni papirji? Prehitevajo nas tudi Srbi

Soustanovitelji beograjskega podjetja za storitve faktoringa Finspot so lani prebili led in izdali prve digitalne žetone (tokens, angl.) v državi. Začetna ponudba je obsegala 35.250 naložbenih žetonov FIN v posamični vrednosti tisoč dinarjev (8,52 evra). Vse so razprodali. Gre za tokenizirane vrednostne papirje, ki bodo kmalu tudi zakonsko regulirani, saj bo z marcem začela veljati evropska direktiva. Kaj prinašajo?

Lanskega junija je Evropska komisija sprejela pilotski režim za izdajo tokeniziranih vrednostnih papirjev, evropska direktiva, ki ga ureja, pa bo začela veljati z marcem. "Gre za enega največjih trendov prihodnosti v finančni panogi," meni Peter Curk, glavni izvršni direktor podjetja Iconomi, ki omogoča vlaganje v kriptovalute.

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) bo imel večino operativnih odgovornosti, vključno z odobritvijo borz DLT (distributed ledger, angl.), ki bodo omogočile trgovanje z žetoni. Kot pojasnjuje Curk, se lahko tokenizira kar koli, od premičnin, avtorskih in sponzorskih pravic do abstraktnih stvari, kot je delitev premoženja. "To samo pomeni, da obstaja digitalni token, ki predstavlja pravico, premoženje ali stvar iz realne ekonomije," pravi Curk. 

Na področju žetonov je Finspot trenutno edino srbsko podjetje, ki je tokeniziralo svoje poslovanje. Po Curkovih besedah Iconomi, angleško podjetje s slovensko razvojno enoto, prav tako interno že obračunava delnice zaposlenih v obliki tokena oziroma žetona, ker je zanje to lažje. "Poslovanje naših delničarjev z deleži podjetja tako že poteka digitalizirano," je pojasnil Curk. 

Kako daleč je Slovenija?

Ključna prednost tehnologije blockchain je po besedah izvršnega direktorja Iconomija, da se transakcije izvedejo v sekundi, vsi zapisi so digitalizirani in transparentni. "Slovenija zamuja in je izgubila prednost migetajočega ekosistema. Večina podjetij je svoje poslovanje že preselila navzven, osredotočajo se na globalne trge. S tega vidika je za novonastajajočo tehnologijo trenutek izgubljen," meni Curk. 

Po Curkovih besedah se po svetu trenutno odvija 140 projektov, v okviru katerih različne centralne banke testirajo tehnologijo blockchain v pilotskih projektih. "V Avstraliji sta že dve komercialni banki izdali svoj stabilni kovanec," dodaja Curk. Pri nas je sicer razvoj na bančnem področju počasnejši, in sicer po njegovem mnenju tudi zato, ker imamo dobro razvit medbančni sistem. 

Kljub temu so prednosti te tehnologije prepoznali tudi na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer so v sodelovanju z Evropsko komisijo in Ministrstvom za finance pripravili projekt krepitve in razvoja kapitalskega trga. V poročilu so zapisali, da naj država utira pot oblikovanju pravnega in infrastrukturnega okvira za izdajanje digitalnih (tokeniziranih) vrednostnih papirjev in ponudbi državnih obveznic v tej obliki. "CDD (Conserved Domain Database) je trenutno v procesu razvoja platforme," so zapisali v poročilu.

To bi lahko prvič uporabili pri novem naložbenem produktu, ki se pripravlja v okviru delovne skupine na ministrstvu. V okviru tega naj bi bilo tudi za fizične osebe omogočeno enostavnejše varčevanje v državnem dolgu, so za Bloomberg Adria dejali na bankah. "V tujini imajo banke oblikovanih več produktov, do katerih stranka lahko dostopa tudi z manjšimi zneski, in v naši banki to omogočamo, žal pa generalno Slovenija tu zaenkrat zaostaja," so povedali v avstrijski BKS Bank.

Tam si želijo, da Slovenija naredi korak naprej v ponudbeni, zakonodajni in davčni politiki ter s tem oživi razvoj kapitalskega trga. "Zato je tudi bila podana skupna pobuda in razmislek v smeri ponudbe varčevanj gospodinjstev neposredno v državnih vrednostnih papirjih," še dodajajo.  

Tokenizirane obveznice nova realnost?

Fizična oseba lahko sicer že danes kupi slovensko obveznico, ampak jo mora kupiti prek posrednika (banke). "Tega verjetno veliko ljudi niti ne ve, saj je treba odpreti račun, zaračunajo se provizije, postopek je arhaičen in zapleten," meni Curk. Kot pravi, bi se državne obveznice lahko izdale v obliki tokeniziranega instrumenta na blockchainu, ki bi ga lahko ponudili vsem uporabnikom bančnih ponudnikov prek aplikacij. 

"Lahko bi prišli do tega, da bi bili kupci domačih obveznic Slovenci, konec koncev pa bi lahko trg na podlagi tokenizacije odprli za kogar koli," pravi Curk. Kot opozarja, bo namreč trg ponovno zelo ozek, če bo dostop omogočen samo varčevalcem domačih bank. 

Ameriški bančni velikan Goldman Sachs je pred nekaj meseci že izdal tokenizirano obveznico v vrednosti sto milijonov evrov za Evropsko investicijsko banko (EIB), ki je bila prodana v sekundi. "Po normalni poti bi transakcija trajala teden dni in ves ta čas bi bil denar vezan. Ključna prednost te tehnologije je, da se transakcija izvrši v trenutku, ker ni treba čakati na posrednike," pojasnjuje Curk.