Družba British Petroleum (BP) je po objavi rekordnega dobička v višini 27,65 milijarde dolarjev v letu 2022 zvišala predvidene zneske dividend in povečala odkupe lastnih delnic, s čimer se je pridružila drugim velikanom naftne industrije, ki na račun naraščajočih cen nafte in zemeljskega plina beležijo rast prihodkov. Slednje je kakopak posledica ruske invazije na Ukrajino in posledičnih gospodarskih protiukrepov zahodnih zaveznic, s katerimi te skušajo Moskvo prisiliti v ustavitev ognja. Na seznamu surovin, za katere veljajo omejitve, sta tudi zemeljski plin in nafta ruskega porekla.
Delničarji si ob podatkih o rekordnih prihodkih naftne industrije v minulem letu manejo roke, saj jim njihove naložbe prinašajo zajetne donose, medtem ko širša javnost v času draginje ter naraščajočih cen ogrevanja in elektrike ni pretirano navdušena nad okoriščanjem naftne industrije. BP je ob objavi poslovnih rezultatov napovedal desetodstotno povečanje dividend in rezervacijo dodatnih 2,75 milijarde dolarjev za odkupe lastnih delnic, kar v širšem kontekstu opozarja na vse večja protislovja naftne industrije. Medtem ko naftni velikani vse bolj govorijo o potrebi po zmanjšanju izpustov in prehodu na zelene oziroma okolju prijazne vire energije, postaja njihova osrednja dejavnost črpanja in predelave fosilnih goriv zaradi ruske invazije na Ukrajino vse bolj donosna.
V zvezi s tem so se oglasili tudi okoljevarstveniki iz vrst organizacije Greenpeace. Po njihovem bi morali naftni koncerni svoje orjaške dobičke namesto za dividende nameniti za zeleni prehod. "Čas je, da ustavimo vrtanje in prisilimo onesnaževalce, da plačajo za podnebno škodo, ki jo povzročajo po vsem svetu," so bili ostri v okoljevarstveni organizaciji.
BP se je v svojih načrtih za prihodnost zavezal, da bo okrepil naložbe v razvoj alternativnih virov energije. Vendar je podjetje sočasno upočasnilo tempo uresničevanja svojega cilja za izstop iz naftnega in plinskega sektorja, hkrati pa bo tudi manj agresivno zasledovalo zmanjševanje izpustov ogljikovodikov v svoji proizvodnji.
Po posodobljenih ciljih britanske družbe bo njena proizvodnja fosilnih goriv do leta 2030 približno 25 odstotkov manjša v primerjavi z letom 2019, pri čemer ni upoštevan doprinos ruske družbe Rosneft. To je precejšen popravek pričakovanj iz leta 2020, ko se je družba zavezala, da bo do konca desetletja izpuste ogljikovodikov zmanjšala za 40 odstotkov.
Britanski naftni velikan je ob začetku ruske invazije na Ukrajino objavil začetek postopka umika z ruskega trga, ki vključuje prodajo skoraj 20-odstotnega deleža v ruski naftni družbi Rosneft. Lanskega februarja je BP vrednost svojih naložb v Rusiji ocenil na 25 milijard dolarjev, s čimer je bilo podjetje do nedavnega največji tuji investitor v teh državi. Naftna družba je bila na ruskem trgu prisotna kar 30 let, njen umik z ruskega trga pa je kasneje pri ostalih zahodnih družbah sprožil podobne ukrepe.
BP je prejšnji mesec v svojem poročilu Energy Outlook napovedal, da bo ruska invazija na Ukrajino pospešila trend opuščanja fosilnih goriv, saj si države prizadevajo povečati energetsko varnost z večanjem deleža energije, pridobljene s pomočjo obnovljivih virov. Družba se bo zato osredotočila na razvoj naftnih virov, ki jih je mogoče hitro pripeljati do faze začetka črpanja, s čimer se naložbe karseda hitro povrnejo in imajo na splošno boljši donos.
Naftni koncern se je med drugim še zavezal, da bo zagotovil višje donose tako iz obnovljivih virov energije kot iz fosilnih goriv. Na račun tega naj bi se po besedah družbe do leta 2025 dobiček na delnico letno povečeval za 12 odstotkov.
.webp){kind=icon}
